Elitni newyorški delniški indeks Dow Jones je še pred manj kot enim mesecem pri 17.279 točkah užival na zgodovinskem vrhu, včeraj pa je sredi dneva padel za 460 točk (na 15.854 točk) in je bil od rekorda oddaljen že osem odstotkov. Na koncu izguba ni bila tako huda - Dow se je znižal 173 točk (1,06 odstotka) in dan končal pri 16.141 točkah. Razprodaja je posledica več dejavnikov: znakov svetovnega gospodarskega ohlajanja, padanja cen nafte (brent je zdrsnil pod 84 dolarjev), neprepričljivih četrtletnih poslovnih rezultatov ameriških korporacij, širjenja ebole, vojaškega spopada v Siriji in ne nazadnje konec ultraohlapne politike ameriške centralne banke, ki z oktobrom opušča program kvantitativnega sproščanja (znanega po kratici QE), bo pa Fed še nekaj časa vodil politiko ničelnih obresti.

Cene obveznic v nebo
Sveže dogajanje na trgu terminskih pogodb pravi, da naj bi Fed po novem šele na začetku leta 2016 in ne sredi leta 2015 začel zviševati obrestno mero Fed funds, po kateri si banke izposojajo denar. To je še dodatno podžgalo obvezniške trge. Vlagatelji so denar selili iz delnic v obveznice in tako je donos ameriške desetletne obveznice padel na samo 1,86 odstotka, kar je najmanj po maju 2013. Kadar kupci navdušeno kupujejo obveznice, njihova zahtevana donosnost pada. Podobne vzorce je opaziti tudi v preostalih razvitih državah. V Nemčiji je donosnost desetletne obveznice zaradi strahu pred deflacijo zdaj rekordno nizkih 0,76 odstotka, na Japonskem celo zgolj pol odstotka, tako da se človek res vpraša, zakaj bi kupoval obveznice pri takšnih cenah.

Tečaji delnic na Lj. borzi (15. oktober):

Grčija spet v strahu
Največje izgube je sicer v sredo utrpela borza v Atenah, potem ko je bonitetna agencija Fitch izdala opozorilo o grškem finančnem sektorju, ki bo imel številne težave pri stresnih testih. Osrednji delniški indeks je za trenutek padel za več kot deset odstotkov, dan pa končal s 6,25-odstotno izgubo. Ker v državi vlada tudi politična kriza in se pojavljajo strahovi, da se Atene še ne bodo mogle otresti odvisnosti od Mednarodnega denarnega sklada, je donos desetletne grške obveznice poskočil nad sedem odstotkov in je tako najvišje po marcu. Pri primerljivi slovenski obveznici je donosnost 2,61-odstotna. Zlato se je povzpelo nad 1.240 dolarjev in doseglo enomesečni vrh. Dolar je močno padel in za evro je bilo treba odšteti tudi 1,2887 dolarja.