Črni ponedeljek, ko je 19. oktobra leta 1987 Dow Jones strmoglavil za 22 odstotkov, še vedno velja za največji enodnevni šok na finančnih trgih. A tudi če izključimo ta dramatičen padec, je oktober v ameriški borzni zgodovini najbolj volatilen mesec, ali z drugimi besedami, mesec, v katerem indeksi najbolj skačejo v eno ali drugo smer. Trenutno seveda nič ne kaže na to, da bi lahko šlo kaj narobe. Ameriškemu in svetovnemu gospodarstvu gre dobro, delniški trgi so v zelo dobrem stanju. Elitni newyorški Dow Jones (22.284) je včeraj resda zdrsnil četrtič zapored (to se ni zgodilo od junija), a je vseeno povsem blizu rekordne vrednosti. Večji padec Dow Jonesa (včeraj je izgubil le 0,05 odstotka) so preprečile Applove delnice, ki so se podražile za dva odstotka, na skoraj 154 dolarjev, potem ko so analitiki pri finančni družbi Raymond James ciljno ceno teh delnic s 170 zvišali na 180 dolarjev. Tečaj delnic proizvajalca iPhonov je prej štiri dni zapored drsel navzdol.
Trump naj bi davke znižal močneje od pričakovanj
"V zadnjem obdobju je bila ena glavnih zgodb na kapitalskih trgih padanje ameriškega dolarja v primerjavi z evrom, kar (vsaj v tem obsegu) ni bilo ravno predvideno. Pretekli teden je Fed storil svoje, napovedal nadaljnje dvigovanje obrestnih mer, zdaj pa čakamo še stališče Evropske centralne banke. V povezavi s tem bi bilo smiselno poudariti še, da se očitno v ZDA stvari premikajo v smeri zniževanja korporativnega davka. Predsednik Trump je začel govoriti celo o precej močnejšem znižanju, kot je bilo pričakovati. Če je bil v osnovi cilj znižati ta davek s stopnje 35 na 25, zdaj Trump govori o 15. Morda se to ne zdi ravno realno, a pove veliko o smeri, v katero naj bi davčna reforma šla. V tem primeru bi to lahko pomenilo dodaten veter v jadra ameriškim borznim indeksom in dolarju, kljub visokim vrednotenjem prvih," nam je povedal Luka Guštin iz Vzajemci skupine.
Kaže, da bo Fed decembra zvišal obrestno mero
"Po drugi strani je veliko polemik o zniževanju davka na dohodek prebivalstva. To znižanje naj ne bi bilo tako občutno (za od 4 do 5 odstotnih točk). Po Trumpovih besedah naj bi bila razbremenitev namenjena predvsem srednjemu sloju, a večina ekonomistov meni, da gre pravzaprav za ukrep, namenjen najbogatejšim," dodaja Guštin. Ta teden je sicer opaziti, da si je dolar opomogel. V torek je v primerjavi z evrom dosegel najvišjo vrednost v zadnjih petih tednih, potem ko je guvernerka Feda Janet Yellen glede prihodnje politike obrestnih mer ubrala nekoliko bolj jastrebje (hawkish) stališče in se je s tem še bolj zvišala verjetnost, da bodo Zvezne rezerve decembra spet zvišale ključno obrestno mero Fed funds. Za evro je bilo treba v nekem trenutku plačati le še 1,1756 dolarja. Na slabitev evra je vplival tudi vzpon skrajne desnice v Nemčiji.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi 26. septembra:

.

Nafta brent najvišje po juliju 2015
Še naprej se zvišujejo cene nafte. Ta teden je bila ključna grožnja turškega predsednika Erdogana, da bo zaprl cevovod, po katerem Kurdi s severa Iraka do turškega pristanišča Ceyhan izvažajo nafto, ta pot, po kateri se vsak dan pretaka za okrog 650 tisoč sodov (po 159 litrov) nafte, pa je tudi ena ključnih gospodarskih žil za regijo. Referendum o neodvisnosti iraških Kurdov namreč ni jezil le Iraka, ampak tudi Turčijo, Erdogan pa je omenjal tudi vojaški poseg. Za 159-litrski sod nafte vrste brent je bilo treba plačati že 59,49 dolarja, kar je največ od julija 2015 in že 34 odstotkov nad letošnjim dnom. Od junija je nafta presenetljivo pridobila več kot 20 odstotkov, tako da je po definiciji spet v bikovskem gibanju. To je dobra novica za OPEC, ki želi z dogovorom o manjšem črpanju uravnotežiti trg in poskrbeti, da bi cene nafte okrevale, potem ko so leta 2014 doživele dramatičen kolaps.