Cena delnice v javni prodaji (IPO) naj bi bila med 14 in 16 dolarji, a so jo zaradi velikega zanimanja določili pri 17 dolarjih, kar pomeni, da je bila celotna vrednost Snapa ovrednotena na skoraj 24 milijard dolarjev in da gre za najodmevnejši IPO v tehnološki industriji po Facebooku leta 2012, v absolutnem merilu pa največji IPO po Alibabi 2014. A to je bil šele začetek. Ko so bile delnice v četrtek na Newyorški borzi vrednostnih papirjev na voljo celotni vlagateljski javnosti, je tečaj delnice (24,48 dolarja) pridobil 44 odstotkov, najvišji posli pa so se sklepali nad 26 dolarji.
Spomin na Facebook 2012
Čeprav naj bi Snapchat dnevno uporabljalo 158 milijonov uporabnikov, je takšna visoka vrednost delnic za podjetje, ki ne ustvarja dobička in ki je imelo lani 515 milijonov dolarjev izgube, izjemna. Analitiki Nomure pravijo, da so kupci Snapovih delnic preveč optimistični, ciljno vrednost pa so postavili le pri 16 dolarjih. Očitno menijo, da se lahko ponovi zgodba Facebooka, kjer je bila cena delnice v javni prodaji 38 dolarjev, tri mesece kasneje pa je tečaj padel na 20 dolarjev. Danes je to sicer nepomembno, saj je vrednost delnic skoraj 140 dolarjev, tržna vrednost podjetja pa več kot 400 milijard dolarjev.

Razmerje P/S najvišje po prelomu stoletja
Tednik The Economist se sprašuje, ali je tehnološka industrija v Deželi La La, kot je naslov filma, ki je pred tednom dni dobil šest oskarjev. Nekaj znakov je namreč alarmantnih: cene hiš so v San Franciscu v zadnjih petih letih porasle za 66 odstotkov bolj kot v New Yorku, kar je več kot na vrhuncu manije podjetij pikakom leta 2001. Z delnicami tehnoloških podjetij se trguje po najvišjem razmerju P/S (tržna vrednost podjetja v primerjavi s prihodki) od preloma stoletja. In ne nazadnje: vsa štiri največja podjetja na svetu po tržni kapitalizaciji so iz tehnološkega sektorja: Apple, Alphabet, Microsoft in Amazon.

Čas za unovčevanje dobičkov
Težko je ugotoviti, ali gre za borzni balonček, dokler ta ne poči, kot je leta 2001, ko se je indeks Nasdaq kar za 80 odstotkov oddaljil od rekorda in je trajalo do lani, da je nadoknadil vse izgube. Težko je verjeti, da bi se lahko zgodil zlom takšnih razsežnosti, se pa iz dneva v dan povečuje verjetnost za večji popravek navzdol. "Čas je za unovčevanje dobičkov," pravijo pri ABN Amro, priznani strateg Jeffrey Saut, čigar mnenje Wall Street zelo upošteva, pa je izjavil, da še nikoli ni doživel česa takšnega, kar se na Wall Streetu dogaja od začetka februarja, zato v tej igri vsaj kratkoročno ne sodeluje več.
Vrednotenje krepko nad dolgoletnim povprečjem
Saut ima v mislih vedno nove rekorde indeksov Dow Jones (v sredo je zlahka padla še ena tisočica in Dow se je prvič povzpel nad 21 tisoč točk), Nasdaq in S&P 500 in visoka pričakovanja, kako bo ameriški predsednik Donald Trump gospodarstvu pomagal z nižjimi davki. Zelo veliko bi imela od tega tudi tehnološka podjetja, kar je še razlog več, da vlagatelji stavijo na ta sektor. Delnice so ovrednotene zelo visoko in se trenutno z njimi trguje pri 17,9-kratniku pričakovanega dobička, kar je precej nad desetletnim povprečjem, ki znaša 14,5.

Krka lani s tretjino manj dobička
Na Ljubljanski borzi je zadnji teden največ pozornosti pritegnila Krkina novinarska konferenca, na kateri so predstavili lanske poslovne rezultate. "Trendi gibanja glavnih kazalcev so zaskrbljujoči. Prihodki že nekaj let stagnirajo. Količinsko prodaja sicer raste, a je močan pritisk na cene, tako da vrednostno ni koraka naprej, kar vidimo tudi pri padcu marž in posledično nižjem dobičku. Tudi ta lanski dobiček 108 milijonov je nekoliko polepšan, ker je bila v letu 2016 zelo nizka davčna stopnja. Tudi nekateri premiki znotraj bilance vzbujajo skrbi. Skratka, pred vlagatelji in predvsem upravo je zelo težko leto 2017," je za Val 202 komentiral Aleš Lokar iz KD Skladov.