Draghi je na konferenci centralnih bankirjev na Portugalskem napovedal nove spodbujevalne ukrepe, če se bodo gospodarske razmere še naprej slabšale oziroma če se inflacija ne bo spet približala ciljni vrednosti tik pod dvema odstotkoma. Osrednja banka utegne dodatno znižati že tako negativno depozitno obrestno mero ali pa začeti nov krog kvantitativnega sproščanja, ki ga je opustila konec lanskega leta. Delniški trgi so po Draghijevem nepričakovano "golobjem stališču" (golob je sinonim za ohlapno denarno politiko) v torek krenili občutno navzgor (frankfurtski DAX30 se je povzpel za dva odstotka, na 12.331 točk), nadaljujejo se tudi bikovska gibanja na obvezniških trgih, kar še bolj navzdol potiska zahtevane donosnosti. Pri nemški desetletni obveznici je bila donosnost pri minus 0,30 odstotka na novem zgodovinskem dnu.

Nemčija v pričakovanju padca BPD-ja
Evro je včeraj padel do 1,1181 dolarja, obremenil ga je tudi resen padec nemškega indeksa konjunkturnih pričakovanj Zew, ki je z rahlega majskega minusa (-2,1) nazadoval na minus 21,1 točke. Bundesbanka je medtem v mesečnem poročilu posvarila, da se bo BDP v drugem četrtletju znižal, potem ko je bila v prvem četrtletju rast še solidna (0,4-odstotna). Danes se končuje dvodnevno zasedanje ameriške centralne banke. Tudi v ZDA so se pričakovanja spremenila, pred pol leta so vlagatelji trepetali pred višjimi obrestmi, zdaj so precej prepričani, da bo Fed letos enkrat ali dvakrat znižal obrestno mero. Da bi se to zgodilo že na junijskem zasedanju, je verjetnost le okrog 20-odstotna, zato pa bi julijski sestanek že lahko prinesel spremembo. Danes bodo zato analitiki pozorno secirali govor predsednika Feda Jeroma Powlla in iskali namige, kako naprej.

Trump vlil upanje na konec carinske vojne
Če se je na začetku tedna pozornost vlagateljev na finančnih trgih za hip preusmerila k politikam centralnih bank, pa so včeraj popoldne v ospredje spet prišla trgovinska nesoglasja med ZDA in Kitajsko. Tokrat so bile novice pozitivne. Donald Trump je s tvitom sporočil, da je imel spodbuden telefonski pogovor s kitajskim predsednikom in da se bosta naslednji teden na daljšem srečanju sestala ob robu zasedanja G20 v Osaki. Mimogrede, Trump je tudi kritiziral Draghijevo politiko dodatnih "stimulusov", češ da bo Evropa (prek cenejšega evra) tako lažje tekmovala z ZDA. Kakor koli, Wall Street je v torek močno pridobival, Dow Jones se je povzpel za dobrih 350 točk (na 26.465 točk), pri čemer so se Boeingove delnice podražile za več kot pet odstotkov. Indeks S & P 500 se je pri 2.917 točkah le na 1,2 odstotka približal rekordu, ki ga je dosegel 1. maja (2.954 točk).

Facebook pripravlja kriptovaluto libro
Facebook se pripravlja na vstop na trg kriptovalut, v projektu Libra pa se mu bodo pridružila številna podjetja s področja plačil in telekomunikacij (Visa, Mastercard, eBay, Vodafone, Uber, PayPal ...). Facebook želi ustvariti zaupanja vredno valuto, ki bo kakovostnejša od bitcoina in bi nekoč lahko konkurirala dolarju. Libra, ki prihaja naslednje leto, bo stabilen kovanec, krit z valutami večjih centralnih bank, vladnimi obveznicami in bančnimi depoziti. Vrednost libre bo nihala minimalno, tako da bo dober hranilec vrednosti, primeren za vsakodnevne transakcije. Provizija pri nakazovanju denarja bo minimalna. Facebook želi z libro postati precej večji igralec na trgu finančnih storitev, ga pa čaka še precej dela, preden bo projekt zaživel. Predvsem bo moral dobiti dovoljenje ameriških regulatorjev. Facebookove delnice so se v ponedeljek podražile za štiri odstotke, na 189 dolarjev