Po nekaj dneh negotovosti in spraševanj, ali bo Donald Trump lahko uresničil vse obljube, je spet vse po starem: delnice hitijo navzgor, nekatere novim rekordom naproti, dolar je spet "zadihal" (v ponedeljek je bilo treba za evro plačati že več kot 1,09 dolarja), tudi nafta se je precej odlepila od letošnjega dna, tako da je bilo treba za brent plačati skoraj 52 dolarjev. Ameriški gospodarski podatki so še naprej dobri, zaupanje potrošnikov pa je na podlagi zelo spodbudnih gibanj na trgu dela marca doseglo 16-letni maksimum, je sporočila organizacija Conference Board.
Rekord Appla, Ford v senci Tesle
Dow Jones je med trgovanjem dosegel skoraj 20.750 točk, dan pa končal pri 20.701 točki. Predvsem bančne delnice so bile včeraj opazne po rasti, pridružile so se jim tudi energetske in tehnološke. Applove so se zavihtele na rekordnih 144 dolarjev. Po novici, da je kitajski tehnološki velikan Tencent Holdings v Tesli (za 1,78 milijarde dolarjev) kupil petodstotni delež, so se delnice proizvajalca električnih avtomobilov podražile za dobre tri odstotke (na 280 dolarjev), tržna kapitalizacija pa je pri 45,5 milijarde dolarjev zdaj višja od kapitalizacije Forda, čeprav ta samo v ZDA proda 30-krat več avtomobilov kot Tesla.

Dodatna taksa bo obremenila Luko
Zelo pozitivna gibanja v New Yorku so navdihnila tudi evropske borznike. Frankfurtski DAX30 (12.149 točk) se je zvišal za 1,3 odstotka. Na Ljubljanski borzi pa optimizma ni bilo čutiti. Indeks SBITOP (787 točk) se je znižal za pol odstotka, opazno, za dobra dva odstotka, pa so se podražile le Gorenjeve delnice. Opazneje, za sedem odstotkov, so zanihale navzdol Lukine delnice, saj so se najnižji posli sklepali pri 30 evrih. "Pri drugem tiru so predvideli, da bo Luka plačevala dodatno takso na pretovor, kar bo podjetju letno odneslo 17,9 milijona evrov," je povedal Tomislav Apollonio iz Abanke.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi, 28. marec:

Po francoskih volitvah morda preporod
Evropa se medtem pripravlja na francoske volitve. Če bo Marine Le Pen res poražena, bo to povzročilo močan priliv denarja v evropske delnice, so v svežem poročilu zapisali pri banki JPMorgan in dodali, da je bilo od začetka leta 2016 z evropskih borz za približno 100 milijard dolarjev odlivov. Lep del tega zneska bi se torej utegnil vrniti na trge, kar bi seveda pozitivno vplivalo na cene delnic, čeprav je treba upoštevati, da bi se okrepil tudi evro (po mnenju JPMorgana do konca leta do 1,15 dolarja), kar za borze ne bi bila ugodna novica.
Ob zmagi Le Penovi strm padec delnic?
Le Penova, ki se zavzema za slovo Francije od Evropske unije, bo verjetno zmagovalka 1. kroga volitev (23. aprila), večina pa meni, da v 2. krogu (7. maja) ne bo imela možnosti. Če se javnomnenjske ankete (tako kot pri brexitu in Trumpu) motijo in bo Le Penova postala francoska predsednica, bo po mnenju JPMorgana na evropskih trgih vladal podoben strah kot na vrhuncu dolžniške krize v letih 2011 in 2011. Delniški indeksi bi lahko padli do 20 odstotkov, evro pa bi zdrsnil do 0,98 dolarja, predvidevajo.
Zlato sestopilo z enomesečnega vrha
Zlato je do torka, ko so bili vlagatelji spet pripravljeni več tvegati na delniških trgih (kar je ceno zlata zbilo na 1.250 dolarjev), pridobivalo, cena se je po enem mesecu zavihtela nad 1.260 dolarjev, delno zaradi šibkejšega dolarja, delno zato, ker Donaldu Trumpu ni uspelo s predlogom zdravstvene reforme, delno tudi zato, ker na Wall Streetu ni več novih rekordov. Ker je 200-dnevno povprečje tik pod 1.260 dolarji, verjetno v kratkem ni pričakovati nadaljnje rasti zlata. Tudi letni čas za rast zlata ni ugoden. Vse od leta 1975 je opaziti, da je v mesecih do julija manj povpraševanja kot od poletja do božičnega obdobja.