Sorodna novica Svet ECB-ja obrestne mere dvignil za 0,75 odstotne točke

Inflacijske številke zdaj spremljamo s podobno napetostjo, kot smo med vrhuncem epidemije številke o novookuženih. Tokratna objava gibanja indeksa CPI (ta meri indeks cen potrošnikov in velja za glavno merilo inflacije) bo še toliko pomembnejša, saj se vse bolj bliža septembrska seja ameriške centralne banke, na kateri naj bi Fed obrestno mero zvišal še za 0,75 odstotne točke. S takšno intenzivnostjo se je v četrtek na visoko inflacijo že odzvala Evropska centralna banka. Ker je bila poteza pričakovana, kaj dosti ni vplivala na borzne trge, se je pa evro spet povzpel nad pariteto z dolarjem.

Powell vztraja pri svojih stališčih
Wall Street je v zadnjem tednu lepo pridobival, kar je prineslo precejšnje olajšanje. Od sredine avgusta smo namreč spremljali mini razprodajo delnic, ki so jo sprožila predvsem ugibanja, kako neusmiljen bo Fed pri zviševanju obrestnih mer in ali bo to neizogibno povzročilo recesijo. Da bo Fed, ki je letos že štirikrat zvišal ključno obrestno mero, vztrajal pri zaostrovanju denarne politike, je v četrtek v svojem zadnjem javnem nastopu pred naslednjo sejo Feda spet poudaril guverner Jerome Powell. Kot je dejal, je treba še naprej odločno ukrepati, da se prepreči scenarij iz 80. let.

Fed ni pravočasno ustavil inflacijske spirale
Če je sloviti Alan Greenspan pred 30 leti, ko je grozila inflacija (resda ne tako silovito kot danes), ravnal proaktivno in pravočasno dvignil obrestne mere, je Jerome Powell s sodelavci zamudil vlak in mora zdaj popravljati svoje napake. Spomnimo, da so se prvi znaki nenormalnega dvigovanja inflacije kazali že spomladi 2021, vendar je Powell pojav označil kot tranzicijski in se ni odzval z ustrezno monetarno politiko. Udarila je še vojna v Ukrajini in šele letos marca je Fed prvič dvignil obresti (za 25 bazičnih točk), bil v naslednjem koraku že bolj jastrebji (dvig za 50 bazičnih točk), nato pa sta sledila dve zvišanji za 0,75 odstotne točke.

Negativen trend tudi na obvezniških trgih
Trikrat zapored so od sredine avgusta na tedenski ravni newyorški delniški indeksi nazadovali, tokrat pa le naredili pomemben korak naprej. Indeks S & P 500 je pridobil 3,6 odstotka, Nasdaq pa 4,1 odstotka. Naslednji izziv za S & P 500 bo preboj 200-dnevnega drsečega povprečja (trenutno pri 4.275 točkah), kar bi lahko na trg privabilo nove kupce, ki letos po dveh letih izjemnih donosov res nimajo razlogov za zadovoljstvo. Klasična razporeditev portfelja, torej 60 odstotkov delnic in 40 odstotkov obveznic, je letos prinesla močan minus, tudi obveznice so namreč v izrazito negativnem trendu (po navadi obveznice niso v korelaciji z delnicami in naj bi absorbirale šoke na delniških trgih), zahtevane donosnosti pa vse višje. Pri ameriški 10-letni obveznici se je letos skoraj podvojila in znaša 3,31 odstotka. Številni obvezniški skladi imajo takšne izgube, kot jih ne pomnijo. Šele drugič v več kot 40 letih se je zgodilo, da so tako delnice kot obveznice v dveh zaporednih četrtletjih izgubljale vrednost.

Funt tako šibak, kot ni bil od časov Margaret Thatcher
Evro je sredi tedna padel vse do 0,9875 dolarja, kar je pomenilo 20-letno dno, do petka pa se je spet povzpel nad pariteto z ameriško valuto. Dolar je tudi v primerjavi z jenom in funtom pokal od moči – za en dolar je bilo treba plačati že skoraj 145 jenov, kar je največ od leta 1998, pa čeprav je Japonska centralna banka napovedala ukrepe za krepitev domače valute. Kakšne, ni znano. Podobna je zgodba pri britanskem funtu, ki je bil glede na dolar celo na 37-letnem dnu. Bitcoin je končno pokazal nekaj življenja, v petek je bil pribitek na dnevni ravni desetodstoten, tako da se je cena, ki je bila na začetku tedna pri 18.644 na skoraj trimesečnem dnu, zavihtela gladko nad 20 tisoč. Delno je k temu prispevala cenitev dolarja ob koncu tedna, še bolj pa iztisnitev (short squeeze) kratkih pozicij.