Dodatne dvige osrednji organ evrske denarne politike napoveduje tudi za prihodnje mesece, dinamika bo odvisna od najnovejših informacij in inflacijskih napovedi.

Svet ECB-ja je julija z dvigom obrestne mere za 0,5 odstotne točke presegel lastno predhodno napoved zvišanja za 0,25 odstotne točke. Obrestna mera za glavne operacije refinanciranja oziroma osrednja obrestna mera za evrsko območje, ki je bila od marca 2016 pri nič odstotkih, je po julijskem dvigu pri 0,5 odstotka, nobena od treh glavnih obrestnih mer ni več v negativnem območju.

Pri tem je osrednji organ denarne politike v območju z evrom v izjavi po zasedanju zapisal, da bo na prihodnjih sejah primerna nadaljnja normalizacija obrestnih mer, kar pomeni, da sledijo dodatni dvigi, pri čemer bo dinamika odvisna od tekočih podatkov. Predsednica ECB-ja Christine Lagarde je ob tem zagotovila, da centralna banka odločno stopa na pot zaostrovanja oziroma normalizacije denarne politike.

Letna inflacija v območju evra je sicer avgusta dosegla rekordnih 9,1 odstotka. Rast cen še vedno poganjajo predvsem cene energentov, dodatno zaradi ruskega napada na Ukrajino in njenih posledic, a tudi osnovna inflacija brez cen hrane in energije je pri visokih 4,3 odstotka.

V prihodnjih mesecih se sicer napovedujejo številni ukrepi držav in EU-ja za brzdanje borznih rasti cen elektrike in plina, a vseeno so strahovi pred morebitno recesijo zaradi visokih cen energije in morebitnih omejitev pri oskrbi veliki. V tem primeru bi morda ECB lahko višanje obrestnih mer po ocenah analitikov upočasnil ali začasno ustavil.