"Dvig osrednje obrestne mere za 0,5 odstotne točke je nad našimi pričakovanji, vendar je glavnina finančnih udeležencev navedeno stopnjo spremembe v zadnjem tednu sprejela kot osrednji scenarij. Pri tem je bolj kot to bila ključna ponovitev zaveze, da bo ECB ohranil pogled na ustrezno transmisijo monetarne politike med državami članicami območja evra, kar pomeni, da bo z odkupi obveznic preprečeval večja povečanja med kreditnimi pribitki državnih obveznic držav članic. V kontekstu Draghijevega odstopa s položaja premierja v Italiji (zahtevana donosnost na italijanske 10-letne obveznice je ob spominih na evrsko krizo 2012 poskočila nad 3,6 odstotka; op. a.), je ta zaveza zelo pomembna, še pomembnejše pa bo izvedba ukrepa v praksi, če bo seveda to sploh potrebno (kar je odvisno od kredibilnosti zaveze)," je za MMC povedal Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS-ju, ki pa dvomi, da bodo višje obrestne mere res umirile inflacijo:

Inflacija izvira predvsem iz ponudbene strani
"Menim, da aktualen dvig osrednje obrestne mere in napovedani koraki ne bodo prispevali pomembno k zajezitvi inflacije, ker ta primarno izvira iz ponudbene strani. Posojilna dejavnost, ki se je v zadnjih mesecih okrepila, predvsem odraža pričakovanja o dvigu obrestnih mer (podjetja in gospodinjstva so nekoliko pohitela s kreditiranjem) in dvigu cen (obratnega kapitala, investicij). Še vedno ta rast zaostaja za nominalno rastjo BDP-ja in ni problematična. Inflacija se v prihodnjih mesecih po naši oceni ne bo več tako povečevala, ker so evropske države sprejele obsežne ukrepe na področju regulacije cen energentov, kar pomeni, da se bodo zaradi tega te cene pretežno ohranile, še naprej pa bodo naraščale cene storitev in industrijskega blaga."

Zakaj bi ECB-ju tokrat uspelo?
Tudi Krunoslav Abramovič (NLB Skladi) dvomi, da lahko ECB le s svojimi ukrepi zniža inflacijo: "Najprej se je osem let trudila dvigniti inflacijo, pa ji ni uspelo, potem ji ni uspelo predvideti dviga inflacije, ki se je začel že pred ukrajinsko krizo. Zakaj bi pričakovali, da ima tokrat orodje za znižanje inflacije," je povedal za Radio Slovenija. Še vedno je precejšnja nevarnost, da se evropsko gospodarstvo sooči tudi s stagflacijo, torej s hkratnim pojavim inflacije in nizke ali celo negativne gospodarske rasti, toliko bolj po petkovi objavi julijskega indeks nabavnih menedžerjev PMI o podjetniški dejavnosti. PMI je z 52,0 točke padel na 49,4 točke. Vsaka vrednost pod 50 pomeni krčenje dejavnosti. Bojan Ivanc: "Tveganje za tehnično recesijo v Evropi se povečuje in bi lahko bila posledica redukcij pri plinu za industrijske porabnike in zlomu skupnega energetskega trg. Vseeno se moramo zavedati, da države članice pospešeno iščejo tehnične in vsebinske rešitve, ki bi premostile izzive za evropska gospodarstva."

Snapove delnice strmo navzdol
Delniški trgi so ECB-jevo zvišanje obresti za 50 bazičnih točk (gre sploh za prvo višanje po 11 letih), s čimer depozitna obrestna mera ni več negativna, očitno pričakovali. Vseevropski delniški indeks STOXX 600 je tako v zadnjem tednu pridobil skoraj tri odstotke, kar je največ v zadnjih dveh mesecih. Tudi v New Yorku je bila smer navzgor (tehnološki Nasdaq se je v petih dneh ob 13-odstotni rasti Teslinih delnic – podjetje je presenetljivo odprodalo tri četrtine svoje obsežne pozicije v bitcoinu – povzpel za več kot tri odstotke), vsaj do petka, ko je Snap s slabimi četrtletnimi rezultati (ti so vrednost delnice sklatili za 40 odstotkov, tečaj je zdaj pod 10 dolarji) poskrbel za ohladitev predvsem v sektorju družabnih omrežij. V naslednjem tednu bo spet v ospredju zasedanje ameriške centralne banke. Pričakovanja, da bi lahko Fed obresti tokrat zvišal kar za odstotno točko, so se nekoliko ohladila, se pa še vedno številni bojijo, da bo Fedov agresivni pristop neizogibno povzročil recesijo.

Inflacija in močan dolar negativno vplivata na poslovanje
Čeprav je brezposelnost izjemno nizka, se postavlja vprašanje, ali so ZDA pravzaprav že v recesiji. Razpoloženje potrošnikov je vse slabše, nekateri že ne morejo plačevati položnic. "Inflacijske razmere očitno vplivajo na vedenje potrošnikov," so zapisali pri telekomunikacijskem podjetju Verizonu, ki (tako kot tudi sorodno podjetje AT & T) opaža, da vse več strank z zamudo plačuje račune. Podobno svarita tudi izdajatelja kreditnih kartic Discover in Capital one – oba sta s četrtletnimi rezultati razočarala analitike, delnice pa so opazno zanihale navzdol. Težava je tudi močan dolar, ki se je zaradi vse bolj jastrebjih Fedovih ukrepov v zadnjih 12 mesecih okrepil za 15 odstotkov in je v primerjavi s košarico šestih svetovnih denarnih enot v območju 20-letnega vrha. IBM, Microsoft, Netflix, Johnson & Johnson so le nekatera podjetja, ki so opozorila na to težavo. "Vsako zvišanje dolarskega indeksa za eno odstotno točko pomeni za pol odstotne točke nižjo rast dobička pri delnicah znotraj S & P 500," ocenjujejo analitiki pri MorganStanleyju.