Guverner Feda Jerome Powell je spet poudaril, da je osrednji cilj ameriške centralne banke boj z inflacijo, ključno vprašanje pa je, ali bo višanje obrestnih mer povzročilo recesijo. Niti Powell ne ve točno, kakšen bo razplet, in pravi, da ni prav nobenega jamstva, da bo Fed uspel doseči svoje cilje. John Williams iz Fedove newyorške podružnice medtem poziva k še hitrejšemu zaostrovanju denarne politike, prepričan je, da mora Fed na julijski seji tako kot junija obrestno mero spet priviti za 0,75 odstotne točke. Kot je povedal v pogovoru za CNBC, bo obrestna mera Fed funds konec leta med 3,0 in 3,5 odstotka, naslednje leto pa med 3,5 do 4,0. Višji stroški zadolževanja naj bi letošnjo gospodarsko rast upočasnili na 1,0 do 1,5 odstotka, brezposelnost naj bi s trenutnih 3,6 porasla nad 4,0 odstotka.

Putin bi lahko povzročil nov drastičen dvig cen nafte
Vseeno je John Williams prepričan, da občutno višje obrestne mere le ne bodo prinesle trdega pristanka gospodarstva, kar pa je precej optimističen pogled. V anketi, ki jo je med profesionalci z Wall Streeta izvedla Deutsche Bank, jih 17 odstotkov meni, da se je recesija v ZDA začela že z letošnjim letom. V februarski anketi ni bilo niti enega takšnega mnenja. Tudi baker, ki velja za doktorja ekonomije (njegova cena odlično odraža gospodarska pričakovanja, saj gre za izjemno pomembno surovino), napoveduje težke čase: njegova cena je zdrsnila pod 8000 dolarjev za tono, najmanj po februarju 2021. Lepo bi bilo, če bi šla takšno pot tudi nafta, kjer pa so razmere zaradi sankcij proti Rusiji zelo zaostrene. Pri banki JPMorgan so analitiki celo posvarili, da bi lahko vrednost nafte poskočila vse do neverjetnih 380 dolarjev za sod, če bi se Putin odločil, da močno oklesti rusko proizvodnjo nafte, v skrajnem scenariju za pet milijonov sodov dnevno, kar domnevno ruskemu gospodarstvu sploh ne bi povzročilo večje škode.

Visoki padci v prvih šestih mesecih
Kako turobno je bilo prvo poletje na Wall Streetu, lepo ponazarjajo vodilni trije newyorški delniški indeksi. S & P 500 je padel za 20,6 odstotka (največ po letu 1970), Nasdaq za 29,5 odstotka (največ v zgodovini), Dow Jones pa za ne tako visokih 15,3 odstotka, kar pa je vseeno največ po letu 1962. Napovedi za drugo polletje večinoma niso optimistične, še vedno obstaja veliko tveganje za novo večjo razprodajo, saj, kot pravijo pri Goldman Sachsu, delniški trgi trenutno odsevajo zgolj strah pred blago recesijo. Če so ob prejšnjih medvedjih trendih v letih 2008 in 2020 na pomoč priskočile centralne banke z napovedjo dodatnega sproščanja likvidnosti, tokrat na to ne gre računati. Ravno nasprotno – centralne banke po vsem svetu bodo še višale obresti, seveda v želji, da znižajo inflacijo.

Kako visoki bodo dobički ameriških podjetij?
Analogija z začetki 70. let je kar primerna: tudi takrat je svet skrbela (vietnamska) vojna in inflacija oziroma stagflacija. Zaupanje potrošnikov je zdaj vse bolj krhko, nepremičninski trg se ohlaja, verjetno se ohlajajo tudi dobički podjetij. Naslednji teden se bo začela sezona objav četrtletnih poslovnih rezultatov ameriških korporacij, najprej z bankami JPMorgan Chase, Wells Fargo in Citigroup. Analitiki napovedujejo, da bodo imela podjetja, vključena v indeks S & P 500, v povprečju 4,3-odstotno rast prihodkov. Še kako pomembne bodo tudi napovedi, torej kaj podjetja pričakujejo v drugi polovici leta. Večina se bo soočila z nižjimi profitnimi maržami.

Najprej kapitulacija, potem preobrat
Prostora za nove padce delniških indeksov je kar precej (tudi pri Goldman Sachsu so svoje stranke opozorili, naj se v drugem letošnjem polletju pripravijo na nove padce), preobrat bi lahko doživeli šele ob večji paniki. Do takrat so morda trgi obsojeni na počasno "mrcvarjenje" na poti navzdol. Da so razmere vse bolj zaostrene, občutijo številna podjetja. Iz Tesle so včeraj sporočili, da so v drugem letošnjem četrtletju dostavili 17,9 odstotka manj električnih vozil kot v istem lanskem obdobju, kar je predvsem posledica številnih zaprtij gospodarstva v Šanghaju in nasploh prekinjenih dobavnih verig. Tesla je v obdobju med aprilom in junijem dostavila 255.695 vozil, lani v tem čas pa 310.048. Prvi mož Tesle Elon Musk je že pred mesecem dni z izjavo, da ima "zelo slabe občutke" glede gospodarskih gibanj, povzročil dodatno nelagodje.