gospodarstvo je maja četrti mesec zapored ustvarilo več kot 200 tisoč neto delovnih mest, kar se ni zgodilo od leta 2000, hkrati pa je pokrilo vso vrzel, nastalo v finančni krizi.

Sveže poročilo z ameriškega trga dela potrjuje prepričanje, da se največje gospodarstvo sveta po težavah, ki jih je povzročalo nemogoče zimsko vreme (BDP je v prvem četrtletju padel za odstotek), vrača na pot okrevanja. Prejšnji mesec so delodajalci zunaj agrarnega sektorja zaposlili neto 217 tisoč ljudi. To je v skladu z napovedmi in manj kot mesec prej (282 tisoč). Pomembneje je, da je zdaj pokrita vsa izguba delovnih mest iz zadnje recesije. Do februarja 2010 je namreč delo izgubilo 8,7 milijona prebivalcev, od tedaj do danes pa jih je zaposlitev našlo 8,8 milijona.

Vlagatelji pogumni kot že leta ne
Vsi ti spodbudni podatki so bili lepa popotnica, da indeksi na Wall Streetu tudi v petek dosežejo rekordne ravni. Dow Jones in S & P 500 sta se na krilih rasti delnic industrijskih podjetij povzpela za pol odstotka, na tedenski ravni pa sta pridobila 1,2 odstotka. Indeks volatilnosti, znan tudi kot indeks strahu, je pri 10,73 točke padel najnižje po februarju 2007 in je občutno pod zgodovinskim povprečjem 20 točk. Z drugimi besedami: vlagatelji so pripravljeni tvegati, kot že vse od finančne krize ne. S tem, ko toliko kupcev delnic podcenjuje tveganje, pa se na drugi strani povečuje verjetnost za vsaj kratkoročen padec.

Po pametnem telefonu pametna ura
Z Applovimi delnicami so v petek še zadnjič trgovali pred cepitvijo v razmerju 7-1. Cena delnice je bila približno 646 dolarjev, kar pomeni, da bo v ponedeljek cena slabih sto evrov. Cepitev delnic seveda ne bo spremenila ničesar, razen tega, da bodo delnice dostopnejše za širši krog borznih udeležencev. Po navadi je zato vpliv cepitve delnic na ceno pozitiven. Ob tem omenimo, da se Apple pripravlja na predstavitev pametne ure iWatch, ki bo imela na dotik občutljivi 1,5-palčni zaslon OLED. Prodaja naj bi se začela oktobra, na začetku pa bo Apple izdelal od tri do pet milijonov pametnih ur.

DAX prvič nad 10 tisoč točkami
Evropske borze je v četrtek navdušila poteza Evropske centralne banke, ki je v želji, da se izogne deflaciji japonskega tipa, ne samo znižala ključno obrestno mero, ampak v negativno območje potisnila obrestno mero za depozite, ki jih imajo poslovne banke prek noči pri centralni banki. Ukrepi naj bi imeli na realno gospodarstvo učinek v šestih do devetih mesecih. Guverner ECB-ja Mario Draghi je s tem izpolnil svojo misijo, vrnil zaupanje in delniške indekse pognal na nove vrhove. Frankfurtski DAX30 je prvič presegel mejo 10 tisoč točk. Še višja rast je letos uspela madridskemu IBEX-U (12 odstotkov) in milanskemu MIB-u (17 odstotkov).

Aerodrom dosegel 40 evrov
Med petimi najdonosnejšimi na svetu je letos Ljubljanska borza, saj se je od začetka leta indeks SBI TOP povzpel za 22 odstotkov. V zadnjem tednu SBI-ju sicer ni uspela sveža rast, kar je v določeni meri tudi posledica pričakovane pocenitve Telekomovih delnic, saj kupci niso več upravičeni do 10 evrov dividende. Tečaj Telekoma je zdrsnil za pet odstotkov, na 145 evrov. Nekateri preostali papirji, kjer vlagatelji pričakujejo umik države iz lastništva, so nadaljevale rast. Aerodrom je po petodstotni rasti splezal na 40 evrov.

Alpetourjeve delnice nadaljevale rast
Delnice Alpetourja so se ta teden podražile za štiri odstotke, letos pa že za 95 odstotkov. Alpetour je lani in v letošnjem prvem četrtletju s pomočjo subvencij za dijake in študente krepko povečal dobiček, marca pa se je izoblikoval prodajni konzorcij za večinski delež družbe. Alenka Eržen iz GBD-ja lastnikom svetuje, naj delnic za zdaj ne prodajajo, ampak spremljajo informacije v zvezi s prodajo. Konzorcij je že prejel nezavezujočo ponudbo za nakup, podrobnejši podatki pa še niso znani. Ob morebitnem prevzemu bi bila lahko cena delnice še višja.