Vlagatelji v New Yorku so se v prvih treh mesecih letošnjega leta veselili lepih dobičkov in tudi rekordnih vrednosti indeksov Dow Jones ter S & P 500, toda zlasti v petek je prišla streznitev in opozorilo, da je morda čas za popravek navzdol. V prihodnjih dneh bodo z nestrpnostjo čakali prve objave poslovnih rezultatov prvega letošnjega   četrtletja. Analitiki pričakujejo, da so bili dobički največjih ameriških podjetij v povprečju za 1,5 odstotka višji kot v prejšnjem četrtletju. Foto: Reuters
Vlagatelji v New Yorku so se v prvih treh mesecih letošnjega leta veselili lepih dobičkov in tudi rekordnih vrednosti indeksov Dow Jones ter S & P 500, toda zlasti v petek je prišla streznitev in opozorilo, da je morda čas za popravek navzdol. V prihodnjih dneh bodo z nestrpnostjo čakali prve objave poslovnih rezultatov prvega letošnjega četrtletja. Analitiki pričakujejo, da so bili dobički največjih ameriških podjetij v povprečju za 1,5 odstotka višji kot v prejšnjem četrtletju. Foto: Reuters
Frankfurtski delniški indeks DAX30 je v zadnjem tednu izgubil tri odstotke, kar je predvsem posledica petkovega dveodstotnega padca. Foto: Reuters
Wells Fargo
V petek bosta banki JPMorgan Chase in Wells Fargo poročali o svojem dobičku, analitiki pa bodo pod drobnogled vzeli zlasti rezultate banke Wells Fargo, ki bodo dali dodaten odgovor na vprašanje, ali ameriški nepremičninski trg res okreva. Foto: Reuters
SBI TOP (579 točk) je v petek spet na letošnjem dnu, potem ko se je zaradi občutne pocenitve Petrolovih delnic (presečni dan za dividende!) znižal za dva odstotka. Foto: MMC RTV SLO

Ameriško gospodarstvo je marca namesto pričakovanih 200 tisoč ustvarilo le 88 tisoč novih služb, kar je najslabši dosežek v zadnjih devetih mesecih. Še februarja je bilo dodanih 236 tisoč delovnih mest. Brezposelnost se je vseeno znižala na 7,6 odstotka, vendar zgolj zato, ker je bilo 500 tisoč Američanov manj vključenih v delovno silo, torej so se upokojili ali pa prenehali iskati zaposlitev. Ekonomisti menijo, da bi moralo največje gospodarstvo sveta mesečno ustvariti od 200 tisoč do 400 tisoč novih delovnih mest, da bi lahko govorili o pravem okrevanju trga dela.

Dow Jones (ZDA)

14.565 točk
Nasdaq (ZDA)3.203
DAX30 (Frankfurt)7.658
Nikkei (Tokio)12.833
10-letne slov. obvezn.donos: 6,24 %
10-letne am. obvezn.donos: 1,69 %
EUR/USD1,299
USD/JPY97,54
EUR/CHF1,2153
Nafta brent107,60 USD
Zlato1.580 USD
Euribor, 6-mesečni0,326 %


Padec delnic letalskih prevoznikov

Evropske borze so v petek doživele največji enodnevni padec letos. Indeks FTSEurofirst 300 (1.162 točk) je padel za 1,6 odstotka, na tedenski ravni pa znaša njegova izguba 2,2 odstotka, kar je največ v zadnjih petih mesecih. Med sektorji, ki so bili zelo prizadeti, izstopajo letalska podjetja. Ker se je v Aziji pojavila ptičja gripa, bi utegnili imeti nekateri prevozniki težave. Ryanairove delnice so padle za skoraj osem odstotkov. Newyorški indeks S & P 500 je od ponedeljka do petka "pridelal" enoodstotno izgubo, kar je prav tako največji tedenski padec letos.

Obveznice spet varno zatočišče
Ameriške obveznice so na drugi strani ob koncu tedna doživele pravo renesanso. Podatek, da je bilo v ameriškem gospodarstvu marca ustvarjenih le 88 tisoč služb, je vlagatelje prisilil, da so prodajali delnice in kupovali obveznice, saj bodo realne obrestne mere še dolgo ostale negativne. Če je bila donosnost desetletne ameriške obveznice še pred slabim mesecem 2,06-odstotna, je v petek padla na 1,69 odstotka, kar je letošnji minimum. Pri 30-letni obveznici znaša donosnost 2,86 odstotka.

ZDA ne bodo šle po poti Grčije
Na spletni strani CNBC-ja so zapisali, da visok ameriški javni dolg ne bi smel biti razlog za skrb. Številka se približuje 17 tisoč milijardam dolarjev (16,8), kar je že 111 odstotkov letnega BDP-ja, toda ZDA vseeno ne čaka grška usoda. Največji lastnik vladnih obveznic ni Kitajska, kot večina meni, ampak kar ameriška vlada sama. Sklad za socialno varnost ima za 4800 milijard dolarjev obveznic, Fed pa v svoji bilanci za 1800 milijard. Če to odštejemo od celotnega dolga, ameriška zadolženost ni kritična, meni avtor članka in trdi, da so ZDA v boljšem položaju kot Nemčija.

Jen še naprej izgublja

Ker je Japonska centralna banka v sredo velikopotezno potrdila, da bo naredila vse za dveodstotno inflacijo, je tokijski delniški indeks Nikkei v petek dosegel novo najvišjo vrednost v skoraj petih letih, jen pa je bil na udaru prodajalcev. V preteklem tednu je v primerjavi z dolarjem padel za 2,8 odstotka, kar je največ po novembru 2011, medtem ko je v primerjavi z evrom izgubil največ po septembru 2010. Letos je jen glede na dolar izgubil 12 odstotkov. Za dolar je treba plačati že več kot 97 jenov, kar je največ v zadnjih treh letih in pol.

Brent vedno bližje stotim dolarjem
Nafta vrste brent je pristala na osemmesečnem dnu in je pogledala pod 105 dolarjev. Letošnje leto se je sicer začelo z optimističnimi ocenami, da bo svetovno gospodarstvo vidno okrevalo, a zdaj je že jasno, da od tega ne bo nič, zato nafta izgublja. Zlasti ameriška lahka nafta je bila na udaru (padla je pod 92 dolarjev) in se je ta teden pocenila za skoraj pet odstotkov, največ v zadnje pol leta. Analitiki pričakujejo, da se bo Opec hitro odzval, če bo cena še zdrsnila pod sto dolarjev.

Zlato v petek končalo negativni niz
Cena zlata se je v petek po treh dneh precejšnjih izgub povzpela za odstotek in pol, kar je največja enodnevna rast po novembru. Sveži podatki z ameriškega trga dela namreč povečujejo verjetnost, da bodo Zvezne rezerve še nekaj časa vodile zelo ohlapno denarno politiko s poudarkom na odkupovanju obveznic. Prav ta Fedova politika, znana kot kvantitativno sproščenje, ima največ zaslug, da je zlato v zadnjih letih tako močno pridobivalo. Rast se je sicer v zadnjem obdobju ustavila, saj se je strah pred visoko inflacijo precej zmanjšal. Tudi v preteklem tednu je cena zlata zdrsnila. Med vzroki so tudi precejšnji odlivi sredstev iz vzajemnih skladov, ki kupujejo zlato.

SBI TOP spet na letošnjem dnu
Trgovanje na Ljubljanski borzi je bilo spet negativno. Indeks SBI TOP je od torka do petka izgubil 2,29 odstotka, najbolj, za 17 odstotkov, pa so izgubile delnice NKBM, v kateri bo država svoj delež povečala že na skoraj 80 odstotkov. Okrog pet odstotkov so na tedenski ravni izgubile delnice Gorenja, Telekoma in Petrola. Petrolove so samo v petek padle za šest odstotkov, kar je posledica tega, da kupci niso več upravičeni do 10 evrov bruto dividende. Krkine delnice so se prejšnji teden podražile za dober odstotek. Predlagana dividenda znaša 1,61 evra na delnico, kar je sedem odstotkov več kot lani. Skupščina bo o tem odločala 4. julija. Donos slovenske obveznice se je znižal na 6,24 odstotka.