Pri banki Bank of America so v redni mesečni anketi opozorili, da se pojavljajo vse močnejši prodajni signali. Upravljavci premoženja po svetu so v zadnjem mesecu močno povečali stave na delniške naložbe, medtem pa vidno zanemarjali obveznice. Njihov optimizem je na najvišji točki po juniju 2020, v denarju pa imajo le še 3,9 odstotka premoženja, s čimer so upravljavci prvič po juniju 2021 v denarju z manj kot štirimi odstotki. To je bil v preteklosti znak za preobrat. Kadar so namreč stopnje denarnih rezerv profesionalnih vlagateljev nad petimi odstotki, je to nakupni signal, kadar je ta stopnja pod štirimi odstotki, pa to pomeni prodajni signal.

Prevladujoča stava: Veličastnih sedem
Dejavnikov, ki so v ozadju bikovskega trenda, je kar nekaj. Septembra je Fed začel cikel nižanja obresti, gospodarska rast v ZDA ostaja visoka, inflacija pa je vse bližje ciljnima dvema odstotkoma. Verjetnost za mehek pristanek je vse večja (76 odstotkov vprašanih verjame, da bodo ZDA doživele mehek pristanek), na to kaže tudi presenetljiva 0,4-odstotna rast ameriške prodaje na drobno v septembru. Na optimizem so vplivali tudi napovedani kitajski spodbujevalni ukrepi. Največ vlagateljev še vedno stavi na rast delnic iz skupine Veličastnih 7 oziroma delnic podjetij, ki na krilih umetne inteligence močno zvišujejo prihodke. Priljubljeni so tudi zlato in kitajske delnice.

Negativni september? Ne! Volatilen oktober? Ne.
Kaj pa nevarnosti? Po raziskavi BofA-ja sodeč, se vlagatelji bojijo predvsem geopolitičnih napetosti (to je glavna ovira za 33 odstotkov vprašanih), inflacije (26 %) in ameriške recesije (19 %). Divjega ameriškega zadolževanja se za zdaj, kot kaže, nihče ne boji (v zadnjih treh tednih se je ameriški dolg povečal še za dodatni 500 milijard dolarjev), prav tako ne kakšnih tveganj, povezanih z ameriškimi volitvami. V teoriji bi moral biti zaradi volitev letošnji oktober bolj volatilen, a ni tako (tudi osovraženi september ni bil negativen, ampak pozitiven mesec). Ker je opaziti močno rast delnic bančnih podjetij, kriptovalut, dolarja in v zadnjem času tudi Trumpovega medijskega imperija (v enem mesecu se je tečaj delnic Trump Medie podvojil), nekateri že sklepajo, da se Wall Street pripravlja na Trumpovo zmago.

Zlato rekordno visoko, bitcoin vse bližje novim vrhovom
Tudi zaradi prej omenjenega nebrzdanega ameriškega zadolževanja, ki presega vse meje (skupni javni dolg ZDA znaša že skoraj 36 bilijonov, samo za obresti morajo ZDA vsak dan plačati tri milijarde) in na dolgi rok pomeni razvrednotenje fiat denarja (ali pa celo bankrot države), v koraku z delnicami navzgor hitijo tudi cene zlata in bitcoina. Zlato je prvič prebilo mejo 2700 dolarjev (in to kljub močnejšemu dolarju), seveda tudi zaradi vojne na Bližnjem vzhodu. Cena srebra je v petek poskočila za šest odstotkov in se izstrelila na svež 12-letni vrh, analitiki pa poudarjajo, da je srebro v primerjavi z zlatom še precej podcenjeno. Trenutno makroekonomsko okolje ustreza tudi kriptovalutam. Bitcoin je presegel 69 tisoč dolarjev, še bolj navzgor so šle zadnji teden delnice podjetij, ki rudarijo bitcoine. Tečaj CleanSparka se je povzpel za 30 odstotkov.

Netflix pozitivno presenetil analitike
Na rast delniških indeksov vplivajo tudi četrtletni dobički ameriških podjetij, ki so večinoma spodbudni. Netflixove delnice so v petek pridobile dobro desetino vrednosti (cena je dosegla rekordnih 766 dolarjev), potem ko je ponudnik pretočnih videostoritev pri številu novih naročnikov presegel napovedi, ob tem pa je optimističen tudi za celotno naslednje leto. Applove delnice so šle prav tako vidno navzgor, pomagal je podatek o visoki kitajski prodaji septembra predstavljenih iPhonov. Je pa bilo tudi nekaj razočaranj: izdajatelj kreditnih kartic American Express je s četrtletnimi rezultati zgrešil pričakovanja (delnice so izgubile tri odstotke), podobno tudi Procter & Gamble (presenetljiv padec prodaje zaradi nižjega povpraševanja po njegovih izdelkih široke potrošnje).

ASML-jev potop stoletja
Teden je bil pester tudi v Evropi. Evropska centralna banka je na zasedanju na Brdu pri Kranju depozitno obrestno mero tretjič zapored znižala za četrtino odstotne točke (na 3,25 odstotka). Dogodek je bil pričakovan in ni vplival na finančne trge. Toliko bolj je presenetil nizozemski ASML Holding, dobavitelj strojne in programske opreme za izdelovalce najzmogljivejših čipov. Žal negativno. Ker je znižal napovedi za prihodnje leto, so delnice doživele katastrofo, ob kateri je ASML-ju odpihnilo 60 milijard evrov tržne kapitalizacije. S tem je na vrh seznama najvrednejših evropskih tehnoloških podjetij prišel nemški SAP, čigar delnice so se letos (ob visoki rasti prihodkov iz računalništva v oblaku) podražile za več kot 50 odstotkov.

Sorodna novica Lagarde: Inflacije še nismo zlomili, smo pa na poti, da to naredimo

Sektor polprevodnikov močno pod drobnogledom
16-odstoten enodnevni padec ASML-ja je bil največji po letu 1998 in je spominjal na črne dneve Nokie in Vodafona ob poku balona spletnih podjetij pred dobrimi 20 leti. Na drugi strani sveta je največji proizvajalec čipov Taiwan Semiconductor poročal o kar 54-odstotni rasti dobička na letni ravni. Sektor polprevodnikov je trenutno najbolj pod drobnogledom, pričakovanja, povezana z umetno inteligenco, so namreč izjemno visoka. V naslednjem tednu bo o rezultatih poročal Texas Instruments, nato še AMD (29. oktobra), na Nvidio (tečaj je po poletnih "težavah" spet rekordno visoko) pa bo treba počakati še dober mesec dni. Jasno – kakršna koli znižana pričakovanja bi krepko oklestila tečaje, to se je videlo že pretekli teden pri ASML-ju, ki je prizadel celotni evropski polprevodniški sektor. Ta je bil s šestodstotno tedensko izgubo najslabši med vsemi.