Kitajska narodna banka je napovedala nove likvidnostne ukrepe, med drugim bo za 0,2 odstotne točke (z 1,7 na 1,5 odstotka) znižala sedemdnevno repo obrestno mero, poslovnim bankam pa bo znižala stopnjo obveznih rezerv za pol odstotne točke. Delniški trgi na Kitajskem so se odzvali z močno rastjo delnic, indeks CSI 300 je poskočil za 4,3 odstotka, kar je največja enodnevna rast po juliju 2020. Tudi v New Yorku so delnice kitajskih podjetij občutno porasle, tečaj proizvajalca električnih vozil BYD je porasel za pet odstotkov in je na letošnjem maksimumu (Volkswagnove so, na primer, skoraj 30 odstotkov pod 52-tedenskim vrhom), spletne trgovine Alibaba pa se je zvišal za sedem odstotkov.

Padec potrošniškega zaupanja ni pregnal optimizma
Na Wall Streetu je bil torek spet v znamenju novih rekordov, kar je manjše presenečenje, saj svež podatek o potrošniškem zaupanju vzbuja nelagodje. Očitno je slabši trg dela (julija je ameriško gospodarstvo odprlo najmanj delovnih mest po januarju 2021) načel moralo povprečnega Američana, tako da je indeks potrošniškega zaupanja z avgustovskih 105,6 nazadoval na 98,7 točke. Padec je bil večji od napovedi. Vlagatelji so to prezrli, močno so šle spet navzgor (+3,9 %) delnice Nvidie (spet so nad 120 dolarji in s tem višje kot ob junijski cepitvi delnic), pa tudi proizvajalca gradbene mehanizacije Caterpillar (+4,0 %), pri katerem je rast povezana s kitajskimi ukrepi.

Sijejo tudi plemenite kovine
Cena zlata je dosegla novo rekordno vrednost in presegla 2.650 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, srebro (ni jih malo, ki mu za prihodnost napovedujejo višjo rast kot zlatu) pa je poskočilo za skoraj pet odstotkov, nad 32 dolarjev. Gre še vedno za odziv na visoko Fedovo znižanje obrestne mere Fed funds prejšnji teden v kombinaciji z vse večjimi geopolitičnimi tveganji, saj so razmere na Bližnjem vzhodu vse slabše. Tu je še negotovost pred ameriškimi volitvami, pa seveda močni nakupi številnih centralnih bank. Precej na skrivaj naj bi svoje zlate rezerve kopičila še Savdska Arabija. Letos so se cene zlata zvišale že za skoraj 30 odstotkov in vse kaže, da bo to najboljše leto za to najbolj cenjeno plemenito kovino v 14 letih.

Slab znak, če Fed cikel začne s tako visokim rezom
September, kot kaže, tokrat le ne bo upravičil slovesa najslabšega meseca v letu, saj z izjemo preplaha na začetku meseca indeksi iščejo nove vrhove, kar je povezano predvsem z začetkom zniževanja obrestnih mer v ZDA. Fed je na septembrski seji obresti le spustil s 23-letnega vrha, in to kar za 50 bazičnih točk. Nekateri v tem vidijo zlovešče znamenje, saj je tudi v letih 2001 in 2007 Fed cikel zniževanja obrestnih mer začel s takšnim rezom, sledili pa so močni padci delniških indeksov. Zanimivo, da se je leta 2007 obdobje zniževanja obresti začelo ravno tako 18. septembra, Fed pa je obrestno mero tako kot prejšnji teden s 5,25 znižal na 4,75 odstotka.

Potencialno žarišče: komercialne nepremičnine
Gospodarske razmere so tokrat precej boljše, kot so bile pred finančno krizo (takrat jo je zakuhal predvsem potop trga drugorazrednih hipotekarnih posojil), a vseeno je kar nekaj dejavnikov tveganja. Eden od njih so komercialne nepremičnine (pisarne, gospodarski obrati ...), katerih vrednost se je (zaradi hitrega zvišanja obrestnih mer) od vrha pred dobrima dvema letoma znižala za več kot 20 odstotkov, po nekaterih ocenah pa bi se lahko na koncu celo za 35 odstotkov. Težava je predvsem ta, da bo v naslednjih dveh letih zapadlo za več kot bilijon dolarjev posojil, vezanih na komercialne nepremičnine, kar bi lahko manjšim bankam, ki so do tega sektorja preveč izpostavljene, povzročalo hude težave. To je vsekakor potencialno žarišče nove krize.