Presežna ponudba, nižja svetovna gospodarska rast od pričakovanj in tudi močan dolar, ki neameriškim kupcem podraži nakup surovin, so že prej vplivali na surovinske trge, ob koncu tedna pa je svojo vlogo spet odigrala Kitajska, največji igralec na tem trgu. Proizvodna dejavnost, merjena z indeksom nabavnih menedžerjev PMI, se je julija znižala peti mesec zapored, tokrat najizraziteje v zadnjih 15 mesecih. Baker je s 5.190 dolarji za metrično tono dosegel najnižjo točko po juliju 2009, nafta (brent se je sesedel na 54,30 dolarja) pa je na tedenski ravni že četrtič zapored izgubljala. Bloombergov surovinski indeks, ki meri cene 22 surovin, je padel na 13-letno dno. Vse skupaj je vplivalo tudi na trg kmetijskih proizvodov. Cene koruze so zadnji teden na terminskih trgih izgubile več kot šest odstotkov (največ v zadnjem letu), vendar pa je bil glavni razlog pričakovanje ugodne letine v ZDA.

Črn scenarij: padec na 800 dolarjev
Burno je tudi dogajanje z zlatom. Na začetku tedna je v zgodnjem azijskem trgovanju večji prodajni pritisk (v skupni vrednosti več kot pol milijarde dolarjev) ceno potisnil 20 dolarjev nižje, na 1.100 dolarjev, poleg tega pa je kitajska centralna banka sporočila, da ima precej manj zlatih rezerv od dozdajšnjih domnev. Napovedi, kako se bodo gibale cene zlata, so večinoma pesimistične. Analitiki pri Goldman Sachsu pravijo, da bi lahko padla meja 1.000 dolarjev, pri Morgan Stanleyju pa v najslabšem scenariju omenjajo celo padec na 800 dolarjev. Da bi se to zgodilo, bi moralo biti izpolnjenih nekaj dejavnikov: ameriški Fed bi moral začeti zviševati obrestno mero, kitajski delniški trg bi moral doživeti nov večji popravek, centralne banke pa bi morale še naprej zmanjševati svoje zlate rezerve.

Fed bi lahko že septembra "potegnil ročno"
Vlagatelji tako vedno manj stavijo na zlato. SPDR Gold Trust, največji ETF-sklad zlata, ima trenutno v svojem premoženju najmanj zlata po septembru 2008. Nič čudnega torej, da je zlato v petek zdrsnilo vse do 1.077 dolarjev za 31,1-gramsko unčo. To je najnižja vrednost po letu 2010. Največji "krivec", da se zlato letos še dodatno oddaljuje od rekordne vrednosti 1.921 dolarjev iz septembra 2011, so pričakovanja, da bo ameriška centralna banka kmalu zvišala obrestno mero Fed funds. To se bo skoraj gotovo zgodilo še letos, približno 50-odstotna verjetnost pa je, da bo Fed "ročno zavoro" potegnil že septembra. Ameriški dolar se v pričakovanju tega dogodka krepi.

Amazon presenetil analitike
Wall Street je v petek izgubil približno odstotek (negativno je na to vplival tudi podatek, da je junija prodaja novih hiš v ZDA nazadovala kar za 6,8 odstotka), v vsem tednu pa, merjeno z indeksom Dow Jones, skoraj tri odstotke, kar je največji tedenski minus po marcu. Ob koncu tedna je za dodatno nervozo poskrbela demokratska kandidatka za Belo hišo Hillary Clinton, ki naj bi po poročanju Wall Street Journala pri kratkoročnih transakcijah predlagala podvojitev davka na kapitalski dobiček. Med redkimi svetlimi izjemami so bile Amazonove delnice, ki so za trenutek poskočile celo za dvajset odstotkov, potem ko je spletni trgovec poročal o nepričakovano visokem četrtletnem dobičku. Amazonova tržna kapitalizacija se je tako zvišala na skoraj 250 milijard dolarjev, s čimer je Amazon postal deseto največje ameriško podjetje po tržni kapitalizaciji.

SBITOP po zaslugi Telekoma v pozitivnih "vodah"
Negativna gibanja so bila tudi na preostalih vodilnih delniških trgih. Frankfurtski DAX30, ki je teden prej divjal navzgor (zvišal se je za več kot tisoč točk), je v petih dneh izgubil 2,8 odstotka. Ljubljanska borza se je izognila padcu na tedenski ravni (indeks SBITOP se je zvišal za 0,6 odstotka, na 742 točk), vendar je bil promet izjemno nizek. Telekomove delnice so zadnji teden pridobile 4,5 odstotka, tečaj pa znaša 92,99 evra. Pri tej ceni je bil v petek sklenjen le en posel, preostali pa pri 90 evrih. Delnice Cinkarne Celje so se pocenile za dobrih sedem odstotkov. Sodišče EU-ja je namreč v tožbi zoper Slovenijo, da krši evropsko zakonodajo o odpadkih, pritrdilo Evropski komisiji. Sodišče je ugotovilo, da Slovenija ni pravočasno odstranila nezakonitih odpadkov v Bukovžlaku in zemeljskih izkopov z nevarnimi snovmi na območju stare Cinkarne.