"Vsi v nemški industriji se zanašamo predvsem na odpravo ozkih grl v oskrbi. Vsak manjkajoči čip lahko pomeni, da krmilnega sistema – in s tem celotnega avtomobila – ni mogoče izdelati. To bo v celotnem letu 2022 zahtevalo veliko energije," je pojasnil Hartung. "Bodimo jasni, krize s čipi še ni konec," je dejal za revijo Focus.

Hartung bo ob prelomu leta na čelu družbe zamenjal Volkmarja Dennerja, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.

Pomanjkanje čipov bi lahko otežilo doseganje ciljev novi levosredinski nemški vladni koaliciji, ki si med drugim prizadeva do leta 2030 na ceste spraviti okoli 15 milijonov popolnoma električnih vozil.

To po oceni Hartunga ne bo mogoče, če težave v svetovnih dobavnih verigah ne bodo kmalu odpravljene. "In to ne velja zgolj za avtomobilsko industrijo," je dejal.

Predvsem je bil skeptičen do cilja na področju električnih vozil, saj so za to potrebni surovine, baterije in povpraševanje, slednje pa je precej odvisno od polnilne infrastrukture. Kot je pojasnil, je za to potrebna tudi družbena in tehnološka preobrazba.

Prav tako bi morala biti elektrika, ki jo bodo uporabljala ta vozila, zelena, je še dejal.