V Črnomlju so se zbrali predstavniki nekaterih ministrstev in vladnih služb, ki so se skupaj z upravo Secopa in predstavniki občin pogovarjali o možnosti ohranitve nekaterih delovnih mest in pomoči pri iskanju strateškega partnerja. Secopova uprava je predstavila dogajanje v podjetju, ministri pa so zagotovili, da je vlada pripravljena "proaktivno" sodelovati pri iskanju strateškega partnerja, ki je za prihodnost družbe edina prava pot, je po sestanku povedal generalni direktor Secopa Matjaž Strmec.

Dejal je še, da želijo v Secopu ohraniti čim več delovnih mest, zato se bodo pri iskanju strateškega partnerja oprli na vse, ki so pripravljeni pomagati, lahko pa bi sodelovali tudi z avtomobilsko industrijo.

Vlada bo povpraševalce po investicijah usmerjala v Belo krajino
Po selitvi proizvodnje na Slovaško bo v Črnomlju delo obdržalo do 350 delavcev, prizadevali pa si bodo, da ohranijo še več delovnih mest. Do konca leta naj bi odpustili do 300 delavcev, preostale pa v prihodnjem letu.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Vilijem Pšeničny je po sestanku povedal, da so se dogovorili, da bodo na ministrstvu in vladi skušali povpraševalce po vlaganju v Sloveniji usmeriti na območje Bele krajine.

Pahor upa, da jim bo stanje - tako kot v Pomurju - tudi v Beli krajini uspelo spremeniti
Premier Borut Pahor pa je po seji vlade povedal, da si vlada želi lastnika Secopa prepričati, da še nekaj let ostane v Sloveniji. V tem času bi po Pahorjevih besedah v Belo krajino lahko privabili vlagatelje, prezaposlili in preizobrazili delavce. Rešitev za Belo krajino bodo ministri skušali poiskati tudi na ponedeljkovi izredni seji vlade.

Subvencioniranje Secopa po Pahorjevih besedah ni mogoče, saj bi v primeru subvencioniranja tujih vlagateljev subvencionirali nizko plačano delovno silo. Kljub temu si vlada želi poiskati rešitev, ki ne bo samo socialni transfer, ampak nekaj več. Morebitnih davčnih olajšav, in sicer podobnih, kot jih poznajo v Pomurju, nedavno sprejeti zakon o regionalnem razvoju ne izključuje, je dejal premier, a se sprašuje, ali so takšni ukrepi dovolj hitri. Črnomaljski primer je Pahor primerjal z Muro, saj gre v obeh primerih za nizko kvalificirano delovno silo, ki je težko prezaposljiva, za neobstoj vzporednih investicij, za veliko stopnjo brezposelnosti v regiji in malodušje. Ker je vladi v enem letu stanje v Prekmurju uspelo spremeniti, Pahor upa, da bo tako tudi v Beli krajini.