Mojca Čemas Stjepanovič je v pogovoru za MMC pojasnila, da Belokranjci že dolgo časa opozarjajo na pereče vprašanje infrastrukture, ki je tako slaba, da je ta del Slovenije skoraj odrezan od sveta, kar seveda od investicij odvrača tudi potencialne vlagatelje. Vlado zato poziva, "naj samo realizira obljube, ki jih je dala, ko je bila tukaj na obisku".

Vlada sprejela sedem ukrepov
Ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Duša Trobec Bučan pa je po seji vlade pojasnila, da je vlada sprejela sedem ukrepov za spodbujanje konkurenčnosti na tem območju (v okviru programa za spodbujanje konkurenčnosti in ukrepe razvojne podpore Pokolpju), in sicer: poplačilo prispevkov za socialno zavarovanje, davčne olajšave za zaposlovanje in investiranje na tem območju, spodbude za trajnostni razvoj podeželja v višini 2,2 milijona evrov, garancije za subvencijo obrestne mere za najemanje posojil podjetij.

Najpomembnejša ukrepa pa sta obnova prometne infrastrukture (tretja razvojna os, obnova regionalne ceste in železniške povezave), ki bo stala 254 milijonov evrov, in izboljšanje elektroenergetske infrastrukture, za katero bo vlada namenila sedem milijonov evrov.

Zakaj je trajalo dve leti?
Duša Trobec Bučan je ob tem poudarila, da so zakon o skladnem regionalnem razvoju obravnavali šele zdaj zato, ker je bil šele 18. marca objavljen v Uradnem listu. Bo pa 18. tega meseca že objavljen prvi razpis v višini pet milijonov evrov za subvencioniranje začetnih naložb in novih delovnih mest, je še dodala.

Ob napovedanem množičnem odpuščanju v podjetju Secop so se pojavila mnenja, da bi morala vlada tudi za Belo krajino sprejeli t. i. intervencijski zakon, tako kot ga je za Pomurje. Kakšno je vaše stališče do tega? Je to potrebno?
Vlada naj samo realizira obljube, ki jih je dala, ko je bila tukaj na obisku, oz. naj pospeši realizacijo zakona o skladnem regionalnem razvoju, da bomo imeli boljšo prometno povezavo. Govorim o tretji razvojni osi, predvsem pa o t. i. partizanski magistrali, ki je v tem trenutku praktično neprevozna. Kar se tiče obvoznice, ki pelje mimo Danfossa oz. zdajšnjega Secopa, pa naj nam to zemljišče, ki je sporno za nadaljevanje obvoznice, spremeni po potrebah, ki so na terenu.

Zakon o skladnem regionalnem razvoju je sprejet - čeprav ne razumem ravnanja državnega zbora oz. poslancev, ki tudi prihajajo z vseh koncev Slovenije z različnimi težavami, da je bil s težavo sprejet, pa še to z zamikom. Še manj pa razumem ravnanje državnega sveta, kjer je bil skoraj izglasovan veto. Hvala Bogu, veto ni bil izglasovan, zdaj gre ta program v skrajšani obliki lahko naprej - govorim o programu za Pokolpje - in upam, da bo na vladi čim prej sprejet in da bodo čim prej razpisi, da se tako vsaj malo omili situacija, ki je v Beli krajini in predvsem v Črnomlju katastrofalna.

Po ocenah bo brezposelnost v Črnomlju, če bo res odpuščenih 700 delavcev Secopa, narasla na 15 odstotkov. Kako se bo s tem spoprijela občina?
Več, več. Brezposelnost bo v letošnjem letu narasla krepko prek 15 odstotkov, če se bo ta scenarij uresničil. Če se ne najde noben partner, ki bi prevzel vsaj neko število delavcev - se pravi, da bi se zadeva omilila. Kar pa se tiče občine, bo celotno dogajanje budno spremljala in tudi v skladu z možnostjo in predvsem pristojnostmi odreagirala. Vsekakor pa bomo sodelovali z vsemi inštitucijami, ki so v takem primeru prve, ki pomagajo v najhujši stiski.

Pred dnevi ste na vlado naslovili pismo, v katerem ste jo pozvali, naj se čim prej vključi v proces iskanja strateškega partnerja za Secop. So se ministrstva po vašem mnenju dovolj hitro odzvala?
Danes bo obisk na Secopu, tako da bomo takrat videli, kaj bodo povedali. Upam pa, da bodo prišli z nekimi konkretnimi ukrepi. kar se tiče pa tega hitrega ukrepanja, bom pa rekla takole: Vse skupaj je prepozno. Belokranjci že nekaj časa opozarjamo predvsem na težave, ki jih imamo s prometno infrastrukturo. In to ni bilo uslišano. Verjamem, da bo zdaj.

Bela krajina že dolgo velja za precej problematično v gospodarskem smislu ...
Ja, res je.

Zdi se, da dozdajšnji ukrepi niso pomagali pri izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva na tem območju. Čemu to pripisujete? Omenili ste že infrastrukturo, kaj pa ostalo?
Največji problem je infrastruktura. To je dejstvo. Mi, vse tri belokranjske občine, sicer imamo poslovne cone, ampak v vsakem primeru ... Največkrat pride vlagatelj, ki bi sicer vlagal pri nas, ampak potem reče: 'Transportni stroški so predragi.' Logistika - to je vse. Da sploh ne govorim o tem, kaj je pozimi, ko je včasih vse neprehodno. Vemo pa, kaj v današnjih časih pomeni promet.

Torej, v prvi vrsti je problem infrastruktura, deloma pa tudi brezposelnost, nižja kvalifikacijska struktura, ampak ta se tudi ne more izboljšati, saj mladina dejansko odhaja, ker preprosto nima kje biti oz. si nima kje, po domače povedano, služiti kruh.