Podjetja skušajo s takšnimi posli zagotavljati tekočo likvidnost in trenutne težave odlagajo nekam v prihodnost, pri popustih, ki jih ponujajo, pa je jasno, da vsi stroški ne bodo pokriti, zato nastajajo težave s poplačili delavcev in podizvajalcev, je dejal sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Oskar Komac. Poleg tega se veliko projektov še dokončuje, saj nedokončani ne morejo v prodajo, je dodal.

Da so gradbena podjetja v velikih težavah, se kaže že nekaj časa. Tako smo mediji opozarjali na neizplačevanje plač v Vegradu, Primorje je na čakanje poslalo več kot štiristo delavcev (treba je povedati, da bodo del delovnega časa preživeli na izobraževanju), ločeni vlogi za prisilno poravnavo pa sta vložili tudi podjetji Stavbar in MTB. Je gradbeništvo pred potopom?

Potopa gradbeništva še ne bo
Komac pravi da je takšna ocena preveč negativna. "Smo pa soočeni s stečaji, prisilnimi poravnavami in splošno težko likvidnostno situacijo. V letu 2008 je gradbeništvo zabeležilo 21-odstotni padec vrednosti opravljenih del, napoved za leto 2010 pa je še nadaljnjih 15 odstotkov padca", je dejal. Kot veliko težavo vidi tudi čezmerno zadolženost družb. "Trajnega kapitala v bilancah skoraj ni več, vse je financirano z dolgoročnimi (krediti, leasingi) in, kar je še huje, kratkoročnimi finančnimi obveznostmi (obveznosti do dobaviteljev, podizvajalcev in kooperantov). Iz tega izhaja zelo visok kazalnik finančnega vzvoda, ki v času recesije pomeni visoko tveganje za poslovanje gradbenih družb," je pojasnil za MMC.

Minimalna plača: pod budnim očesom sindikata
Novi zakon o minimalni plači se nanaša tudi na gradbene delavce, a za oceno njegove implementacije še prezgodaj, saj velja šele za plače, ki bodo izplačane v aprilu, pravi Komac. Dodaja, da sindikat stalno prejema pobude za postopen prehod na minimalno plačo, kar zakon omogoča in kar bo povišanje upočasnilo. Prepričan je, da bodo na težave naleteli predvsem delavci v podjetjih, kjer ni organiziranega sindikata in kjer delodajalci "izsiljujejo privoljenja od zaposlenih brez ustrezne predhodne analize položaja in skupnega dogovarjanja oz. pogajanj".

Če plača zamuja, odreagirajte takoj
Delavcem svetuje, da ob vsakem takšnem pritisku takoj reagirajo, obvestijo sindikat, inšpekcijo ali vložijo tožbe. So primeri, ko gre tudi za sume kaznivih dejanj in je mogoče začeti pregon tudi po kazenskem zakoniku. Prav zaradi izredno velike zadolženosti družb in hipotek na premoženju morajo delavci ob vsakem zamujanju prejemkov nemudoma odreagirati in zahtevati takojšnje poplačilo, saj v primeru stečaja, mase, iz katere bi se lahko poplačali, ne bo, je še opozoril.

Klasičnih odpuščanj še ni, pod udarom tuji delavci
Čeprav večjih odpuščanj še ni, pa se je zmanjševanje števila zaposlenih že začelo. Pri tem ne gre toliko za klasično odpuščanje zaposlenih za nedoločen čas (to v pozitivnem smislu onemogočata kolektivna pogodba in zakon), ampak delo izgubljajo zaposleni s pogodbami za določen čas, ki so povečini tujci z začasnim ali osebnim delovnim dovoljenjem. Ob poteku teh pogodb za določen čas namreč odpovednega roka in odpravnin ni, tuji delavci pa praviloma izgubijo tudi pravico do prebivanja v državi.

Kako torej preprečiti odpuščanja? "Realno mogoče jih je preprečiti samo z novim gospodarskim ciklom, zagonom državnih investicij na področju infrastrukture, energetike, ekološke in energetske sanacije stavb, kjer so neporabljena tudi evropska sredstva, izboljšano stanovanjsko politiko in vzpostavitvijo trga najemnih stanovanj ter t. i. ekonomsko diplomacijo, kjer mora država s svojo mrežo in vplivom pomagati predvsem večjim družbam, da pridejo do dela tudi v tujini, s tem sprostijo in omogočijo poslovanje manjšim družbam na domačem trgu," je možnosti rešitev naštel Komac.

Kdo je slabo odreagiral v krizi?
Kriza v gradbeništvu je po njegovem mnenju sicer posledica svetovne krize in množice poceni posojil med letoma 2005 in 2008, ko je rast cen nepremičnin in vrednostnih papirjev navidezno opravičevala naložbe, saj je vsaka naložba kazala na veliko donosnost. Takrat so se na trgu pojavili tudi številni priložnosti investitorji, "ki niso točno vedeli, v kaj se podajajo, in so iskali predvsem kratkoročne profite". Posledica? 40-odstotna rast zaposlenih oziroma 26 tisoč novih delavcev.

Krive pa so tudi slabe poslovne odločitve, ki so vezane predvsem na gradnjo za trg (stanovanjska gradnja in poslovni prostori), ki predstavljajo le 16 odstotkov vseh gradbenih poslov. Prav na tem področju je po Komačevem mnenju težko predvideti čas, kdaj se bo stanovanjski trg umiril oz. prešel v recesijo. Tako zdajšnje zaloge stanovanj zaradi načina financiranja gradnje zelo bremenijo gradbenike, posledično pa tudi banke.