Med trgovanjem se je zemeljski plin v Evropi nato nekoliko podražil – okoli 10.30 je bilo treba za megavatno uro odšteti 102,41 evra oziroma 9,83 odstotka manj kot v petek.

Strokovnjaki padec cen plina pripisujejo ugodnim temperaturam po Evropi, ki so bile doslej za ta letni čas razmeroma zmerne. Posledično bi se lahko nemška skladišča plina napolnila hitreje, kot je bilo načrtovano. Zasedenost tamkajšnjih skladišč plina trenutno presega 95 odstotkov. Obenem je možnost začetka dobave utekočinjenega naftnega plina nekoliko pomirila vlagatelje na trgih.

EU pripravlja usklajene ukrepe

Poleg tega države v EU-ju pripravljajo ukrepe za omejitev cene plina. Voditelji 27-terice so na četrtkovem zasedanju v Bruslju dosegli dogovor o ukrepih za spopadanje z energetsko draginjo, ki med drugim predvideva začasni dinamični cenovni koridor za transakcije z zemeljskim plinom. To je omejevanje cen na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF, ki velja za glavno trgovalno vozlišče v Evropi.

Poleg tega so se voditelji zavzeli za oblikovanje dodatnega indeksa za določanje cen plina v pogodbah, ki bo bolje odražal razmere na plinskem trgu, do začetka leta 2023. Določanje cen namreč trenutno temelji na indeksu, vezanem na TTF, ki pa ne odraža več razmer na trgu.

Cene plina v Evropi se od konca avgusta, ko so dosegle rekordnih 342 evrov na megavatno uro, znižujejo. Kljub temu ostajajo na razmeroma visoki ravni. Leta 2020 so bile kotacije za terminsko pogodbo TTF pod mejo 20 evrov.

Cene plina so v Evropi občutno poskočile po izbruhu vojne v Ukrajini, dodatna rast pa je sledila ustavitvi dobave zemeljskega plina iz Rusije in poškodbam na plinovodih Severni tok 1 in 2.