Evropska komisija res ni predlagala cenovne kapice na ves zemeljski plin v EU-ju, za kar so se zavzemale nekatere članice, je pa predlagala vrsto drugih mehanizmov. Ministrstvo za infrastrukturo podrobno analizira, kaj to pomeni za slovensko veleprodajno in maloprodajno ceno, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer.

"Določeni izračuni, ki so bili že narejeni, kažejo, da bi lahko vsi ti mehanizmi prav tako zadoščali. Evropska komisija namreč sočasno predlaga tudi skupni nabavni mehanizem in varčevanje, ki bi moralo preiti v obvezno varčevanje. Če vsi ti mehanizmi delujejo, lahko dosežemo skoraj enak rezultat," je ocenil.

Če se to ne bi zgodilo, pa Kumer glede na "zgledno" komunikacijo med ministri EU-ja, pristojnimi za energijo, pričakuje, da "bomo šli še v nadaljnje ukrepe". Kot na podlagi izkušenj z zasedanj v septembru in oktobru pričakuje Kumer, bi lahko dokument dodatno prilagodili, da bi "ustrezal temu, kar bi si želeli".

Slovenija po njegovih besedah podpira predlog nekaterih držav, med njimi Belgije in Italije, za uvedbo zamejitve ne le za cene v znotrajdnevnem trgovanju in trgovanju za dan vnaprej, ampak za ves plin v EU-ju. Ta omejitev bi pomenila ceno malo nad tržno, tako da ne bi bilo potrebnega nobenega kompenzacijskega mehanizma.

"Še vedno bi imeli povpraševanje in ponudbo, a pod to zamejeno ceno. Ključno pa je, da bi bila ta zamejena cena določena vnaprej, da bi preprečili nenadna povišanja, ki so zelo verjetno – tako se je izkazalo – večkrat špekulacija, predvsem s strani nekaterih finančnih institucij. Za energetsko borzo je ključno, da je podvržena energetskim igralcem, ne toliko finančnim, zato je ključno, da imamo avtomatske varovalke," je še dejal Kumer.

Predstavitev predloga Evropske komisije

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je Evropskim poslancem pred vrhom EU-ja predstavila zadnje predloge komisije in poudarila tri ukrepe, ki bodo po njenih besedah pozitivno vplivali na cene plina v Evropi – to so skupne nabave plina na ravni EU-ja, varčevanje in medsebojna pomoč in solidarnost.

"Namesto da Evropejci med seboj tekmujemo, bi morali plin skupno nabavljati na ravni EU-ja," je dejala. Združevanje povpraševanja bo obvezno za vsaj 15 odstotkov količin, potrebnih za polnjenje skladišč plina, vključena podjetja pa bodo lahko ustanovila plinski konzorcij za nakup plina.

Pri tem je poudarila tudi pomen solidarnosti pri oskrbi s plinom. Države članice so v skladu z zakonodajo EU-ja že pet let zavezane sklenitvi solidarnostnih sporazumov, vendar je bilo do danes sklenjenih le šest od 40 mogočih, kar po njenih besedah preprosto ni dovolj. Komisija zato predlaga uvedbo zavezujočih pravil za solidarnost med članicami. "Energetska solidarnost je temeljni princip v naših pogodbah, zato ga uresničimo," je pozvala.

Več je treba storiti tudi za odpravo skokovitega naraščanja cen in ruskih tržnih manipulacij, je poudarila. Komisija kot začasni ukrep predlaga vzpostavitev mehanizma za omejitev cen na glavnem evropskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF. Mehanizem bi bil v veljavi, dokler ne bo oblikovan dodaten indeks za določanje cen plina v pogodbah. Komisija je v torek kot prvi korak predlagala izhodišča, na tej podlagi bodo v drugi fazi pripravili operativni mehanizem, je dejala von der Leyen.

Odločen odziv evropskih voditeljev

Evropski voditelji bodo v četrtek in petek sprejeli odločen odziv na visoke cene plina in elektrike, pa je evropskim poslancem pred vrhom v imenu predsedujoče Svetu EU-ja dejal češki minister za evropske zadeve Mikulaš Bek. Po njegovih besedah obstaja široko strinjanje glede več ukrepov, namenjenih nižanju cen, a še vedno ostajajo določena razhajanja, kako to doseči.

EU ne bo dovolil, da Rusija še naprej izkorišča energijo kot orožje proti EU-ju, je pri tem poudaril Bek in navedel, da ključna področja ukrepanja vključujejo prizadevanja za zmanjšanje povpraševanja, zagotavljanje oskrbe in nižanje cen energentov.

Von der Leyen je v Evropskem parlamentu poudarila, da je zaradi zadnjih ciljno usmerjenih napadov Rusije na civilno infrastrukturo, zlasti na električna omrežja, zdaj trenutek, ko mora Evropa ohraniti smer. Te napade je označila za vojni zločin. EU bo podpiral Ukrajino tako dolgo, kot bo treba, hkrati pa bomo zaščitili Evropejce pred drugo, energetsko vojno, ki jo vodi Putin, je poudarila.

Sorodna novica Putin razglasil vojno stanje na priključenih ozemljih Ukrajine

Evropski poslanci so v razpravi pozivali Evropski svet k poenotenju glede ukrepov za spoprijemanje z energetsko draginjo. Putin skuša v energetski vojni spreti Evropo, ki se ne sme ukloniti notranjim delitvam, saj se z njimi krepi skrajna desnica v Evropi, je bilo med drugim slišati v razpravi. Na članicah je, da se poenotijo in da se pospeši proces energetske neodvisnosti EU-ja, so poudarjali poslanci.

Po poletju izgubljenih priložnosti potrebujemo zimo rešitev in solidarnosti, je dejal vodja politične skupine EPP-ja Manfred Weber. Enotni smo v podpori Ukrajini in tem, da mora Putin vojno izgubiti, nimamo pa skupnega odgovora na energetsko vojno, ki jo vodi proti EU-ju, je opozoril in dodal, da morajo evropski voditelji zagotoviti zavezujočo energetsko solidarnost.

Evropski svet mora sprejeti ukrepe, ki bodo zaščitili najranljivejše in bodo odgovorili na izsiljevanje Putina in njegove poskuse, da razdeli Evropo, je opozorila Iratxe Garcia Perez (S&D). Predlogi komisije so po njenih besedah pozitivni, a niso dovolj ambiciozni; da bi EU zmagal v energetski vojni, mora doseči energetsko neodvisnost, je poudarila.

Evropski poslanec iz Slovenije Matjaž Nemec (S&D/SD) pa je poudaril, da imajo v S&D jasen načrt spopadanja z izzivi, ki tarejo ljudi in gospodarstvo ter načrt za nižje in pravične cene energentov. Zahtevajo cenovno kapico na zemeljski plin in oblikovanje cene elektrike neodvisno od cene plina. "Od predlogov komisije sem pričakoval korak v to smer, a se to žal ni zgodilo," je opozoril. Obenem je voditelje EU-ja pozval, naj čim prej, še pred koncem leta, BiH-u podeli status za članstvo v EU-ju.

Na zasedanju Evropskega sveta bosta ključna solidarnost in enotnost, pa je dejal vodja politične skupine Renew Stephane Sejourne. EU mora določiti zgornjo mejo cene plina, vzpostaviti solidarnostni sklad do zime leta 2024. Glede predloga o skupnih nabavah plina je dejal, da smo v EU-ju že pri cepivih proti covidu-19 videli, da skupne nabave delujejo. Tako kot pred njim Garcia Perez se je tudi Sejourne zavzel za ločitev cen plina in elektrike.