Rast povpraševanja naj bi bila po mnenju IEA-ja za 170 tisoč sodov nižja od prejšnjih ocen, negativne posledice pandemije na letalski sektor bodo prav tako opazne dlje časa. Vlade bodo še naprej uvajale omejitvene ukrepe, dokler ne bodo množično dostopna cepiva proti covidu-19. A miniti bo moralo več mesecev, preden bo cepivo pomagalo svetovnemu gospodarstvu, medtem pa se je bati še tretjega vala okužb. Če je ocena IEA-ja precej pesimistična, pa na Wall Streetu odmeva drugačna logika – gospodarstva naj bi z novim letom in množičnim cepljenjem hitro zaživela, odboj bo silovit. Delniški indeksi zato ostajajo v območju rekordnih vrednosti, včeraj so pospešek (zvišali so se za več kot odstotek) dobili tudi zaradi pričakovanj, da bo Washington vendarle še letos sprejel spodbujevalni sveženj pomoč. Kongresu sicer že zmanjkuje časa, saj se bližajo božične počitnice, v igri je zato po novem sprejetje okrnjenega svežnja pomoči, vrednega 748 milijard dolarjev (z ukrepi, ki jih podpirata obe strani).

Negativna donosnost italijanske obveznice
Danes se začenja dvodnevno zasedanje ameriške centralne banke, kar bo še zadnji letošnji sestanek. Večjih pretresov ni pričakovati. Fed naj bi še podaljšal program odkupovanja obveznic in nakazal, da bo ključna obrestna mera ostala ničelna vsaj do leta 2023. Prejšnji teden je Evropska centralna banka še za 500 milijard evrov okrepila program pandemičnega odkupa obveznic. Skupna vrednost ECB-jevega programa PEPP, ki bo trajal najmanj do marca 2022, tako dosega 1,85 bilijona evrov. Učinki so še kako vidni na obvezniških trgih: od tega tedna je tudi pri španski in italijanski 10-letni obveznici njihova cena tako visoka, da je zahtevana donosnost zdrsnila v negativno območje. Kdor se torej ta hip odloči za nakup italijanske dolgoročne obveznice in jo drži do dospetja, bo čeprav je država po vseh merili nevarno visoko zadolžena, kaznovan z negativnimi obrestmi.

Leto 2021 v znamenju cikličnih delnic?
Ali je ob trenutnih visokih vrednostih na borzi še smiselno vstopiti na trg, ali pa smo vlak že zamudili, nam je več povedal Aleš Lokar (Generali Investments): "Nikoli ni prepozno, če si zmeren in vstopaš z majhnimi koraki. Centralne banke bodo trgom še naprej dajale podporo, prav tako vlade. Letos sicer ne pričakujem več velikih premikov na delniških trgih, novembrska rast je bila namreč izjemno visoka. Razen seveda, če ne bo še kakšnega presenečenja pri cepivu. Naslednje leto bi se lahko spremenila dinamika, in sicer v smislu, da bodo podjetja z največjo tržno kapitalizacijo težko še kaj dosti pridobivala. Nas pa zato čakajo druge zgodbe, morda prebujenje cikličnih delnic. Industrijski sektor bi bil lahko zanimiv v letu 2021, predvsem pa obrat k zelenim tehnologijam. Poleg industrijskega sektorja velja poudariti tudi potencial sektorja oskrbe in zdravstva, saj sta še vedno precej ugodno vrednotena."

Bitcoin bo zanimiv tudi za pokojninske sklade
Bitcoin se je včeraj zvečer na manj kot 500 dolarjev približal meji 20 tisoč. Pri banki JPMorgan predvidevajo, da bi lahko institucionalni vlagatelji po vsem svetu, med njimi tudi pokojninski skladi, v bitcoin vložili kar 600 milijard dolarjev. Nedavni 100-milijonski vložek ameriške zavarovalnice Mutual Life Insurance v bitcoin najlepše ponazarja potencial za nadaljnje povpraševanje institucionalnih vlagateljev v naslednjih letih, so zapisali v petkovem poročilu. To bi lahko močno okrepilo vlogo bitcoina, govorili bi res lahko o množični uporabi, bitcoin bi si iz družinskih pisarn in kriptodenarnic bogatih posameznikov utrl pot med največje igralce na trgu financ. Nihče si seveda ne dela utvar, da bi zavarovalniške družbe in pokojninski skladi, ki imajo konservativno politiko (na prvem mestu je varnost naložbe), tvegali z večjimi deleži, bi pa lahko vložili kakšen odstotek svojega portfelja v kriptovalute, kar bi moralo na njihovo ceno vplivati pozitivno.