Oba sta ob njuni predstavitvi v državnem zboru izrazila zadovoljstvo, a opozorila, da moramo kljub temu vztrajati pri nadaljnji krepitvi javnih financ.

"Z veseljem lahko povem, da v prihodnjih dveh letih načrtujemo proračunski presežek, in sicer leta 2018 v višini 50,9 milijona evrov in leta 2019 v višini 53,8 milijona evrov," je na današnji izredni seji DZ-ja povedal Cerar. "Zadani cilji z začetka mandata te vlade se tako uresničujejo," je dodal.

Prednostne naloge ostajajo nespremenjene. Tudi v predlogu novega dveletnega proračuna ostajajo prednostne naloge vlade vlaganja v infrastrukturo za večjo kakovost življenja in dela, vlaganja v znanost in zaposlovanje, krepitev kakovosti storitev za zdravje in povečanje varnosti v najširšem pomenu, je naštel Cerar.

Upoštevane so izboljšane gospodarske napovedi
Vlada je ob pripravi proračunskih dokumentov upoštevala izboljšane gospodarske napovedi. Proračunski prihodki bodo prihodnje leto za 4,4 odstotka višji od ocenjenih v sprejetem proračunu za leto 2018, kljub temu pa so načrtovani le za 0,6 odstotka višji odhodki od zdaj predvidenih. Nominalno to pomeni, da so v predlogu sprememb proračuna za leto 2018 prihodki načrtovani v znesku 9,68 milijarde evrov, odhodki pa v znesku 9,62 milijarde evrov.

Posledično bo proračun prihodnje leto namesto primanjkljaja ustvaril presežek. Finančna ministrica je pri tem poudarila, da je presežek tudi posledica uspešnega črpanja evropskih sredstev v prejšnji finančni perspektivi, zaradi česar lahko v letu 2018 pričakujemo izplačilo 205 milijonov evrov zadržanih sredstev.

Leto pozneje naj bi se v proračun steklo 9,75 milijarde evrov, odhodki pa so načrtovani v znesku 9,70 milijarde evrov.

Največ denarja za promet(no infrastrukturo)
Vraničar Ermanova je poudarila investicije in investicijske transferje kot področje, kjer se bodo sredstva občutno povečala. "Največ sredstev se načrtuje v prometu in prometni infrastrukturi," je dejala in potem po vrsti naštela še varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo, kmetijstvo, vire energije in energetsko učinkovitost, zdravstveno varstvo ter izobraževanje, znanost in šport.

Med področji, za katere se bo v letih 2018 in 2019 prav tako namenilo več sredstev, je navedla še znanost in informacijsko družbo, obrambo in zdravstvo.

Razmere je treba izkoristiti za nižanje dolga
Cerar je spomnil, da so bile od sprejema proračuna za leto 2018 v lanskem novembru sprejete nekatere nove obveznosti za državo. Zato je predvideno povečanje sredstev za stroške dela v javnem sektorju, na začetku leta 2018 je načrtovana tudi redna uskladitev pokojnin ter nato še ena izredna. Zaradi ugodnih razmer na trgu dela pa se načrtujejo nekoliko nižji transferji brezposelnim.

Vraničar Ermanova je opozorila, da moramo ugodne makroekonomske razmere izkoristiti za ustrezno zniževanje strukturnega javnofinančnega primanjkljaja in obsega javnega dolga.

Glede dolga državnega proračuna pa je dejala, da je ob koncu letošnjega prvega polletja znašal 68,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Ker je upravljanje dolga uspešno, se bodo lahko obresti znižale, je bila zadovoljna. Odhodkov za obresti je tako v predlogu sprememb proračuna za leto 2018 načrtovanih za 11,4 odstotka manj kot v veljavnem proračunu, v letu 2019 pa še za 3,8 odstotka manj.

Za financiranje njegovega odplačevanja bo po njenih besedah potrebna zadolžitev, in sicer v letu 2018 v znesku 2,3 milijarde evrov, v letu 2019 pa v znesku 3,3 milijarde evrov.

Vsebinska razprava bo potekala v naslednjih dneh na sejah zainteresiranih delovnih teles državnega zbora, dokončno pa naj bi DZ proračunske dokumente potrjeval na seji drugi ponedeljek v novembru.