Guvernerji Evropske centralne banke so v četrtek na Brdu pri Kranju določali temeljne obrestne mere na evrskem območju. Uresničila so se pričakovanja, da se bo denar znova pocenil, obrestne mere so se s 3,5 odstotka znižale na 3,25 odstotka, guvernerka Christine Lagarde pa je tudi dokaj optimistično napovedala, da so inflaciji vendarle stopili na prste. Cilj je, da bi jo vrnili na 2 odstotka, pri čemer je bila septembrska inflacija v Sloveniji že pod to mejo.

Kot je dejala, je lahko Slovenija glede marsičesa zgled drugim. "Izjemno se mi namreč zdi, da ste na neverjeten način morebitne negotovosti in izzive spremenili v priložnost. Znali ste izkoristiti prednosti, talente in odlike svojih delavcev ter se uspešno vključili v oskrbovalno verigo, značilno za Srednjo in Vzhodno Evropo."

Več v spodnjem intervjuju.

Danes ste spet znižali obrestno mero, približno toliko kot septembra. Kaj je bil vzrok za to odločitev?
Odločilni so bili podatki. Večkrat smo poudarili, da bomo obrestno mero uravnavali na podlagi podatkov. Temu smo rekli odvisnost od podatkov. Vsi podatki, ki smo jih zbrali v petih tednih od zadnjega srečanja, so nakazovali isto. Potrdili so, da se proces dezinflacije nadaljuje skladno s pričakovanji.

Lahko kaj rečete o decembrskem srečanju?

Težko rečemo, kaj bo decembra, saj je zdaj oktober. Decembra bomo videli, kakšna je ocena stanja, tako kar se tiče inflacije, napovedi, pogledali pa bomo tudi dejavnosti, do takrat bomo prejeli več zanesljivih podatkov in kazalnikov, kot jih imamo zdaj.

Omenili ste inflacijo, ki je zdaj 1,7-odstotna. Inflacija je nekoliko nižja od pričakovanj, vendar še ni stabilna. Kako je z inflacijo in kdaj naj bi se ustalila?

Septembra je bila inflacija 1,7-odstotna, mero smo nedavno pregledali. Nanjo je v glavnem
vplivala cena energentov. Inflacija energentov je upadla za 6 odstotkov. Zato se je znižal
celoten sveženj izdelkov in storitev, ki vplivajo na določanje inflacije. To ni edino merilo. Tudi storitve so se nekoliko pocenile. V povprečju so znašale 4,1 odstotka, pa 4, zdaj so 3,9 odstotka. To nas razveseljuje, saj je bilo to eno izmed najzahtevnejših področij. Na znižanje obrestne mere so vplivale cene energentov, storitev in blaga. Cena blaga je zrasla za 0,4 odstotka. Obrestna mera ne bo ves čas linearno nizka, saj vemo, da bo oktobra, novembra in decembra višja, ker je bilo tako tudi lani.

Sorodna novica Lagarde: Inflacije še nismo zlomili, smo pa na poti, da to naredimo

Se bo ustalila prihodnje leto?

Močno upamo, da bomo leta 2025 dosegli srednjeročni dvoodstotni cilj.

Kdaj približno?

To je težko napovedati, saj je trg zelo spremenljiv, sploh energetski, zato moramo biti previdni in spremljati razplet dogodkov.

Za hip bi zamenjala temo. Pred sejo Sveta ste obiskali Slovenijo in dejali, da se lahko drugi marsikaj naučijo od Slovenije. Na kaj ste mislili?

Skušam se osredinjati na pozitivne stvari, kar v Sloveniji ni težko. Izjemno se mi namreč zdi, da ste na neverjeten način morebitne negotovosti in izzive spremenili v priložnost. Znali ste izkoristiti prednosti, talente in odlike svojih delavcev ter se uspešno vključili v oskrbovalno verigo, značilno za Srednjo in Vzhodno Evropo. Prva lekcija je spreminjanje negotovosti v priložnost. Upam, da bo vaš zgled velika spodbuda drugim. Drugi zgled, vaši družbi je uspelo bolje deliti skupne koristi kot drugim.

Če pogledamo neenakost, ki jo merimo z Ginijevim koeficientom, spada slovenska družba med tri najmanj neenake družbe. To je še posebej pomembno v času, ko digitalizacija spreminja družbo. Vpliva na mlade, odrasle in starejše. Koristi moramo deliti, da se v družbi ne bi začeli ločevati zaradi digitalizacije.

Še zadnji zgled, ki vam bo kot ženski zanimiv. V Sloveniji je v primerjavi z nekaterimi drugimi državami večja enakost med spoloma oziroma so ženske bolje vključene na trg dela kot drugje po Evropi.

Zdaj pa omeniva še, kaj nas skrbi. Slovensko gospodarstvo je eno izmed najmanjših v Evropi, zelo ga je prizadela demografska kriza in se močno opira na nemško gospodarstvo. Lahko si predstavljate, da smo zelo zaskrbljeni. Lahko Evropska centralna banka kako pomaga gospodarstvu in prepreči recesijo?

Odgovorila vam bom, še prej pa bi omenila dvoje. Ena težava je staranje prebivalstva, imate prav. S tem se spoprijemajo številne evropske države, ne samo Slovenija. S to težavo se moramo spopasti vsi. Zato bomo morali upoštevati višje stroške zdravstvenih storitev in oskrbe. Dejstvo je, da bodo ti stroški višji.

Druga velika nevarnost, ki ste jo v Sloveniji doživeli pred kratkim, pa so podnebne spremembe. Poplave, ki ste jih doživeli leta 2023, so bile močan in tragičen znak, da se moramo temu posvetiti in vlagati v bolj zeleno prihodnost.

Kaj to pomeni za razmišljanje o prihodnosti in priložnostih?

Če si ogledate Draghijevo poročilo in načrt okrevanja za Evropo, boste videli, da smo usmerjeni v digitalizacijo. Slovenija je na tem področju zelo napredna, naprednejša od povprečja evropskih držav, in tudi bolj zelena. Nujno moramo vlagati v zeleni prehod. Za to so namenjena sredstva v skladu za odpornost.

Ničesar vam ne bom predlagala, saj države same izbirajo strategije. Glede na vaš odziv na težave pa ne bi bila presenečena, če bi se odločili za strategijo, ki gre v to smer.

In še zadnje. Povedali so mi, da se Slovenija že pripravlja na vlaganje v novo generacijo avtomobilov. Ta beseda v angleščini smešno zveni. Električna vozila, ki jih bodo izdelovali v Sloveniji, ne bodo del nemške oskrbovalne verige. Imeli boste drugo partnerico. Preusmerili se boste.

Letos ste govorili o stagnaciji gospodarstva, ne pa o recesiji. Na tiskovni konferenci ste večkrat poudarili, da Evropi ne grozi recesija.
Tako je.

Posvetiva se stagnaciji. Za Evropo velja, da ne skrbi za inovacije, temveč zlasti za regulacijo, in da ne vodi več, temveč zgolj še sledi. Kaj pričakujete od nove Evropske komisije? Kakšno vodstvo?
Prepričana sem, da bo predano, upam pa tudi, da močno in da bo črpalo navdih iz reform, ki sta jih v poročilih predlagala Draghi in Letta. Osredotočila sta se na krepitev storilnosti in povezanosti evropskega trga. Naj razložim: imamo denarno unijo, ki deluje. Proces je bil mučen in dolg, toda unija deluje in zagotavlja stabilnost vsega območja. Preveč je kapitalskih trgov. Preveč je tudi trgovalnih ponudnikov. Ta področja lahko izboljšamo in utrdimo, oblikujemo lahko boljši in likvidnejši trg. Tu je tudi bančna unija, ki je še nimamo. Na teh področjih lahko še napredujemo za močnejšo, konkurenčnejšo in varnejšo povezavo.

Kakšna je največja ovira pred bančno in kapitalsko unijo? So ovire politične?

Deloma politične, deloma pa tehnične. Naloga politike je voditi. Če bomo dovolj vztrajni in bomo samozavestno predvidevali pretrese, ne pa se le odzivali nanje, nas bo to dodatno okrepilo. Potem bodo politične težnje morale popustiti pred tehnološkimi ovirami, ki jih izpostavljajo tehnokrati. Rešitev ne more biti vselej popolna. Iz kriz se nismo vsakič izvili
s popolno rešitvijo, pomembno pa je, da Evropa napreduje.

To je del notranje politike, ki je precej zapleteno področje. Nanjo vplivajo tudi zunanji dejavniki. V mislih imam bližajoče se ameriške predsedniške volitve. Kar naravnost bom vprašala. Kaj bi izvolitev Donalda Trumpa pomenila za evropsko denarno politiko?

Prvič, ameriški državljani se bodo odločili, koga bodo izbrali za svojega voditelja. O tem ne odločam jaz. Dejala bom tako, ne glede na to, ali bo ZDA vodila Kamala Harris ali Donald Trump, bomo pozorno spremljali vplive na trgovino. Z ZDA namreč tesno gospodarsko sodelujemo. Morebitne nevšečnosti, ki lahko nastanejo zaradi carinskih ali brezcarinskih ovir, bi vplivale na pričakovano gospodarsko rast.

Vse države so zaskrbljene zaradi zunanjih dejavnikov, kot so vojna v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter napetosti s Kitajsko. Kako zunanji dejavniki vplivajo na območje z evrom?

Skušamo zbrati čim več podatkov in presoditi, kakšne posledice imajo lahko grozljivi konflikti oziroma geopolitične spremembe na naše gospodarstvo. Ker vse to vpliva na inflacijo in cene, moramo to vključiti v analizo.

Sorodna novica Vasle: Ne zavezujemo se vnaprej določeni poti obrestnih mer, odločali bomo na vsaki seji posebej

Kaj vas najbolj skrbi, ko se zjutraj zbudite?

Dvoodstotni cilj (smeh). Ne. Preverim, kaj se je zgodilo čez noč. V globaliziranem svetu se nenehno nekaj dogaja. Ko se zbudim, preverim dogajanje na Japonskem, saj je to največji azijski trg, pa v Šanghaju, preverim tamkajšnje dogajanje in ocenim politične spremembe, saj geopolitični dejavniki vplivajo na naše gospodarstvo. Pozorno spremljam svetovno dogajanje in predvidevam vplive na nas.

Kaj ste na ljubljanski tržnici izvedeli o slovenskem gospodarstvu?

Ljubljanska tržnica je zelo živahna in zdi se tudi konkurenčna. Obiskala sem stojnice z domačimi pridelki in trgovce, ki zelenjavo in sadje samo prodajajo, torej jih ne pridelujejo. Mislim, da je med njimi zdrava konkurenčnost. Kupci pa natanko vedo, kaj iščejo: ali želijo domače pridelke ali pa sredi jeseni maline. Na tržnici je pestra izbira, zelo je barvita. Zanimive so bile tudi gobe.

Jih imate radi?

Obožujem jih in pri vas jih je veliko.

V gobarski sezoni smo.

Tako je.