Najverjetneje se bodo aprila prvič povišale trošarine za cigarete, ki bodo na 1.000 cigaret višje za pet evrov (zdaj 69, po novem 74 evrov), povišanja pa so predvidena še 1. aprila 2011 in 2012, vsakič za pet evrov. Po Križaničevih besedah bo to imelo pozitiven učinek na javne finance in bo zmanjšalo primanjkljaj.

Prav tako se bo spremenilo določanje trošarin za energente. Spremembe bodo vladi dale možnost, da trošarine dvigne ali spusti. Na cene bencina po besedah ministra za finance Franca Križaniča to ne bo imelo vpliva, pač pa se bo o višini trošarin odločalo glede na ekonomske cilje. S predlaganimi spremembami želi namreč vlada pridobiti le manevrski prostor za kasnejše višanje in nižanje trošarin. Ker se zaradi industrializacije Indije in Kitajske pričakuje večje povpraševanje po gorivih, s tem pa tudi višje cene, Križanič pričakuje, da bomo hitro na minimalni trošarini.

Spremenilo se bo tudi obdavčenje poslovnega dizelskega goriva, saj ne bo več zgornje meje znižanja cen za 13 centov na liter, pač pa bo država z uredbo trošarino lahko znižala na minimalno raven, z aprilom pa naj bi začel veljati tudi nov režim določanja trošarin za tiste uvozne in izvozne izdelke, za katere se trošarine zaračunavajo.

Pahor: Najslabši del krize smo že videli, a krize še ni konec
Premier Borut Pahor je po seji vlade zatrdil, da smo najslabši del krize že videli, a to ne pomeni, da je krize konec. Zdaj jo bo treba reševati s praktičnimi in strukturnimi ukrepi, ki jih vlada že pripravlja. Sam je s pobudo SDS-a za razpravo v DZ-ju zadovoljen. Dejal je, da bi, če je ne bi sprožila največja opozicijska stranka, to storili sami s predlogi zakonov, ki bi jih pošiljali v DZ. Na torkovi seji bo vlada sprejela stališča do predlogov, ki jih je dal SDS, sprejela pa bo tudi izhodno strategijo.

Predsednik vlade je izrazil upanje, da v javnosti tokrat ne bo polemike o pravočasnosti izhodne strategije, saj je Slovenija med prvimi državami v Evropi, ki pripravljajo izhodno strategijo. "Nič ne zamujamo, bo pa verjetno obseg potrebnih ukrepov večji in prilagojen potrebam slovenskih problemov, in to je, da smo trajno strukturno neprilagojeni na spremembe v globalni ekonomiji."

Cilji vlade nižji primanjkljaj, spremembe na trgu dela in odprava posojilnega krča
Po Pahorjevih besedah je treba doseči tri stvari. Do leta 2015 je treba zmanjšati primanjkljaj pod tri odstotke BDP-ja, saj bremen zadolževanja ne moremo prenesti na naslednje generacije. Drugi cilj so spremembe na trgu dela - vlada si namreč želi izboljšati pogoje delodajalcev. Ne samo, da hitreje odpuščajo, pač pa, da tudi hitreje zaposlujejo. Tretji cilj je odprava posojilnega krča, ki ne popušča v mednarodni skupnosti, ne v Evropi, ne v evroobmočju, ne v Sloveniji. Ker je treba pregledati, zakaj slovenske banke posojajo dražji denar kot v poslovnem okolju, bodo imeli pogovor z njihovimi predstavniki, je napovedal Pahor in ob tem obljubil tudi izboljšanje jamstvene sheme. Dejal je, da sta z ministrom za gospodarstvo Matejem Lahovnikom že pregledala ukrepe za kratkoročno oživitev gospodarstva, saj so tudi ti izjemno pomembni.

Poudaril je, da je to "fokus in najbolj pomembna stvar ta hip v teh zgoščenih okoliščinah". Če se hočejo dobro odzvati, morajo biti trdna vlada in trdna koalicija. Vlada v letošnjem letu pričakuje enoodstotno gospodarsko rast in upa, da bo anketna brezposlenost ob koncu leta nižja od 7,5 odstotka, kar je ambiciozen cilj. Ob tem je premier spomnil, da je bila vlada priča kritikam, da so z dvema zakonoma posegli na trg delovne sile, a za nekatere države je danes slovenski zakon vzorčni primer pošiljanja ljudi na čakanje.