Musk tokrat ni "udaril" s tvitom, ampak z interno elektronsko pošto vodstvenim kadrom Tesla, ki je, verjetno nehote, prišla v javnost. Že sredi tedna je Musk malce razburkal ozračje, ko je zaposlene (tako v Tesli kot v podjetju SpaceX) posvaril, naj se vrnejo v pisarne in tam tedensko oddelajo vsaj 40 ur, sicer je bolje, da prekinejo delovno razmerje. Ob koncu tedna je sledila še pošta z napovedjo odpuščanj in ocena, da se ZDA ne bodo mogle izogniti recesiji. Musk načrtuje, da bi v enotah za električna vozila in obnovljive vire energije delo lahko izgubilo 10 odstotkov zaposlenih. Teh je bilo v vseh Teslinih obratih po svetu skoraj 100 tisoč. Si pa Musk želi več honorarnih sodelavcev. Tesline delnice so letos izgubile tretjino vrednosti, od tega v petek devet odstotkov. Podjetje seveda čuti tudi posledice prekinjenih dobavnih verig in nenehnih zaprtij v Šanghaju, kjer ima Tesla svojo kitajsko tovarno.

Nafta do 150 ali celo 175 dolarjev?
Musk seveda ni edini, ki je tako črnogled, podobno je v sredo na investicijski konferenci razmišljal tudi Jamie Dimon, prvi mož banke JPMorgan. "Govoril sem že o nevihtnih oblakih, a bom raje rekel, da se nam bliža orkan. Morda manjši, morda pa močnejši, kot je bila supernevihta Sandy. JPMorgan se že pripravlja na orkan, pri naložbah bomo zelo konzervativni," je povedal Dimon, ki opozarja predvsem na dve nevarnosti: ameriška centralna banka zaradi visoke inflacije začenja zmanjševati svojo bilančno vsoto, ki se je napihnila na devet bilijonov oziroma 9000 milijard dolarjev (pred finančno krizo 2008 je bila še pod bilijonom), v procesu QT (quantitative tightening) bo Fed izpostavljenost do obveznic vsak mesec znižal za 95 milijard dolarjev. Poleg tega je treba upoštevati še negativne vplive vojne v Ukrajini, predvsem na cene surovin. Dimon napoveduje, da se bo nafta še precej podražila, lahko bi dosegla 150 ali celo 175 dolarjev za sod.

Stopnja brezposelnosti še naprej 3,6-odstotna
Na delniških trgih se je minuli teden ob nekaterih boljših novicah iz Kitajske začel pozitivno, konec tedna pa je bil precej klavrn, saj je indeks Nasdaq v petek izgubil skoraj tri odstotke, Dow Jones pa več kot odstotek. Oba sta imela posledično tudi negativno tedensko bilanco. Novica, da so delodajalci v ZDA maja odprli neto 390 tisoč delovnih mest, kar je več od pričakovanj (poleg tega so aprilske podatke popravili nekoliko navzgor, v resnici je bilo ustvarjenih 436 tisoč novih delovnih mest, ne 428 tisoč), je na Wall Street prej delovala negativno kot pozitivno, saj se bo Fed lahko še bolj brezkompromisno lotil zaostrovanja denarne politike. Stopnja brezposelnosti je tretji mesec zapored ostala 3,6-odstotna. Trenutno torej še ni videti, da bi največjemu svetovnemu gospodarstvu grozila kriza, se pa utegnejo razmere poslabšati v drugi polovici leta, recesija pa nastopiti z letom 2023.

Kupujete slovensko?
V torek je Ljubljanska borza v dvorani Union pripravila konferenco, na kateri so spregovorili o aktualnih gibanjih na kapitalskih trgih in naložbenih možnostih. Predstavili so se tudi vodilni izdajatelji iz prve kotacije. Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB-ja, je poudaril, da je 300 milijonov evrov letnega dobička za NLB zavezujoč cilj za prihodnja leta, Slovence je tudi pozval, naj bodo pogumnejši pri nakupih domačih delnic. "Ko smo prišli na trg leta 2018, so hrvaški pokojninski skladi postali osemodstotni lastniki NLB-skupine, vsi Slovenci s slovenskimi podjetji vred pa so imeli v lasti le dva odstotka. Razumem bolečine izbrisov v preteklosti, ampak – dajmo razumeti, da je narod lahko suveren le, če ima lastno kapitalsko substanco. Dajmo razumeti, da je ključni vzvod za kakovost poslovanja naših družb kakovostno korporativno upravljanje brez klientelizma. In potem lahko vlagamo v takšne družbe in smo deležni njihovega uspeha. Ne da imamo denar na bankah, ki ob osemodstotni inflaciji vsak dan izgublja kupno moč."

Krka v Rusiji posluje precej nemoteno
David Bratož, član uprave Krke, je poudaril, da je bil Krkin dobiček v prvem četrtletju rekorden (91 milijonov evrov) in da kljub vojni v Ukrajini ni negativnih vplivov na poslovanje. "V Rusiji, ki je Krkin največji trg, poslovanje poteka relativno nemoteno. Normalno lahko registriramo izdelke, jih proizvajamo, prodajamo, dobimo tudi plačano. Lokalna proizvodnja v Rusiji zadovoljuje 75 odstotkov vseh ruskih potreb, ki jih ima ta velik trg. Preostalih 25 odstotkov proizvedemo predvsem v Sloveniji in deloma na Hrvaškem. Poudarjam, da zdravila niso predmet sankcij. V 1. kvartalu smo v Rusiji prodali za 84 milijonov evrov izdelkov, to je pet odstotkov več kot v lanskem prvem četrtletju, količinsko smo prodajo povečali za 10 odstotkov. Izziv je velika volatilnost rublja, ki je zdaj na vrednostih, kot jih nismo videli zadnji dve leti. V Ukrajini Krka nima proizvodne enote, imamo pa odvisna podjetja. Vsa prodaja se vrši neposredno iz Slovenije. Prodaja v prvem kvartalu je dosegla več kot 26 milijonov evrov, kar pomeni 21-odstotno rast. Kupci trenutno v Ukrajini kupujejo na predplačilo."