Po besedah avstrijskega finančnega ministra Hansa Jörga Schellinga so ministri dosegli soglasje o štirih ključnih elementih uvedbe davka, in sicer na katere transakcije in finančne instrumente naj bi se davek nanašal in kako naj bi se določala davčna osnova. Posebna delovna skupina bo zdaj v sodelovanju z Evropsko komisijo do decembra pripravila osnutek besedila evropskega predpisa, ki bi lahko začel veljati s 1. januarjem 2018.

Ko bo zakonski osnutek pripravljen, trenutno je v načrtu podrobna tehnična analiza vseh podrobnosti, se bodo sodelujoče države na njegovi podlagi odločile, ali bo davek pod temi pogoji uveden in ali ga bodo predstavile v svojih parlamentih, je pojasnil Schelling.

Slovenska finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je slovenskim novinarjem ob robu zasedanja povedala, da je Slovenija kompromisni predlog podprla. "Ne glede na to, da si želimo široke davčne osnove pri davku na finančne transakcije, je bila naša ocena, da je v tem trenutku mogoče doseči soglasje zgolj za omejen obseg transakcij, ki bodo predmet obdavčitve, vendar z možnostjo, da se v nadaljevanju ta obseg obdavčitve razširi," je povedala.

Bo davek Sloveniji sploh prinesel kakšno korist?
Ta nova rešitev sicer postavlja pred Slovenijo poseben izziv, ker bo predviden obseg prihodkov sorazmerno nizek, zlasti v primerjavi z načrtovanimi stroški. S tem vprašanjem se bodo sicer po besedah ministrice ukvarjali v okviru nadaljnjih pogovorov deseterice držav.

Uvedba davka na finančne transakcije je bila sprva, na vrhuncu finančne krize, predvidena v celotnem EU-ju, a ker članicam ni uspelo doseči zahtevanega soglasja, so se zanj odločile le voljne države v okviru mehanizma okrepljenega sodelovanja.