Peti teden leta 2023 je bil na finančnih trgih poln objav četrtletnih rezultatov pomembnih korporacij, sestali sta se Fed in Evropska centralna banka, ob koncu tedna so bili objavljeni še sveži podatki z ameriškega trga dela, ki so bili precej boljši od napovedi. Čeprav so številna velika podjetja v četrtletju med 1. oktobrom in 31. decembrom poslovala slabše od pričakovanj in čeprav napovedujejo težave v naslednjih mesecih, to borze malce ignorirajo. Prav tako se ne menijo za nova opozorila centralnih bank, da boj z inflacijo še zdaleč ni dobljen in da bo treba še nekaj časa voditi omejevalno denarno politiko. Ne, indeksi še naprej pridobivajo, evropski Stoxx 600 (letos +8,2 %) je najvišje v skoraj letu dni, londonski FTSE100 je rekordno visoko, v New Yorku pa izstopa rast tehnološkega indeksa Nasdaq, ki je od 1. januarja pridobil že 14,7 odstotka. Še malo, pa bo spet v bikovskem trendu (to se bo zgodilo v trenutku, ko bo 20 odstotkov nad dnom), potem ko se je lani njegova vrednost stopila za tretjino. Metine delnice so zadnji teden (ob objavi rezultatov, ki so bili močno boljši od pričakovanj) poskočile za 23 odstotkov.

Fedu bi lahko uspel mehak pristanek
Zakaj takšna pozitivna gibanja? Še decembra so bila pričakovanja na trgu veliko bolj črna, precej napovedi je bilo, da bi lahko letos videli hujšo recesijo. Ta strah seveda še ni v celoti izginil, a vse bolj se zdi, da bo recesija zelo zmerna. Ameriški centralni banki bi lahko res uspel mehak pristanek gospodarstva, zato se nihče ni ustrašil opozoril, da Fed z višanjem obrestnih mer še ni opravil (v sredo jih je pričakovano dvignil še za 25 bazičnih točk, na 4,50 odstotka). Je pa v petek za lažji preplah poskrbela novica, da je ameriško gospodarstvo januarja ustvarilo neto 517 tisoč novih delovnih mest, brezposelnost pa se je znižala za 0,1 odstotne točke, na 3,4 odstotka, kar je najmanj po letu 1969. Takšna robustnost trga dela bo verjetno terjalo še kar nekaj naporov centralnih bank, da inflacijo spravi v želene okvire.

Rekord v Cityju
Evropska centralna banka je obrestno mero zvišala za pol odstotne točke (šestmesečni evribor je posledično že nad tremi odstotki), prav tako Britanska centralna banka (na 4,0 odstotka), ki pa je namignila, da bodo obresti zdaj nekaj časa ostale pri tej ravni. Poleg tega so pri Bank of England zvišali oceno rasti domačega gospodarstva. Če so novembra napovedovali 1,5-odstotni letošnji padec BDP-ja, naj bi bila recesija zelo blaga, z 0,5-odstotnim znižanjem BDP-ja. Londonski delniški indeks FTSE100 je v petek pri 7.906 točkah postavil novo rekordno vrednost. Prejšnji rekord je bil iz 22. maja 2018. Indeks FTSE100, ki ga izračunavajo od leta 1984 (izhodiščna vrednost je bila 1.000), sestavljajo podjetja, kot so naftni koncern Shell, rudarsko podjetje Rio Tinto, bančna skupina HSBC in farmacevt GlaxoSmithKline. Pomemben dejavnik za nov rekord FTSE-ja je velika utež naftnih in bančnih podjetij.

Hude obtožbe zoper Adanijev imperij
V zadnjem tednu je bil na naslovnicah finančnih medijev vsak dan indijski podjetnik Gautam Adani. Tržna vrednost njegovega imperija se je v kratkem znižala za več kot 100 milijard dolarjev, glavni sprožilec pa je bila odločitev koncerna Adani Enterprises, da prekliče 2,5 milijarde dolarjev vredno javno ponudbo delnic. Konglomerat indijskega milijarderja, ki je bil lani med tremi najbogatejšimi Zemljani, že nekaj časa pretresa poročilo finančne družbe Hindenburg Research, ki je Adanija obtožilo manipulacije z delnicami, računovodskih goljufij in poslovanja prek navideznih podjetij v davčnih oazah. Pri Hindenburgu so tudi sporočili, da s kratkimi pozicijami stavijo na nadaljnje padanje delnic Adanijevih podjetij.

Potopili so ga "Madoffi z Manhattna"
Adani je bil lani s 147 milijardami dolarjev ocenjenega premoženja tik pod vrhom lestvice najbogatejših Zemljanov, a je njegovo premoženje od razkritij, da podjetje na nepošten način napihuje svoje prihodke in ceno delnic, strmoglavilo za več 57 milijard dolarjev. Nekatere velike banke (Credit Suisse, Citigroup) so napovedala, da obveznic Adanijevih podjetij ne bodo več sprejemala za zavarovanje poslov. Ker je Adani vpet v številne državne projekte (na področju medijev, energije, premogovništva ...), je tema prišla tudi na dnevni red zasedanja indijskega parlamenta. Adani je sicer kategorično zanikal vse navedbe in družbo Hindenburg Research obtožil, da laže, da so neetični prodajalci, na kratko jih označil za "Madoffe z Manhattna" (Bernie Madoff je "avtor" največje sheme Ponzi v zgodovini, bil je obsojen na 150 let zapora in je predlani umrl).

Zlato sestopilo z devetmesečnega vrha
Dogajanje na trgu plemenitih kovin je bilo v zadnjem tednu zelo volatilno. V četrtek je bilo treba za zlato unčo plačati že skoraj 1960 dolarjev, pa je nato cena hitro zlezla precej južneje, tja proti 1910 dolarjem. V petek je po objavi robustnih podatkov o ameriškem januarskem trgu (kar zvišuje verjetnost, da bo Fed še kar nekaj časa ostal "jastrebji") sledil nov udarec, zlato je zdrsnilo pod 1900 in je na tedenski ravni izgubilo 3,3 odstotka (največ po začetku oktobra), srebro pa je doživelo skoraj petodstotni enodnevni padec in je pri ceni 22,34 dolarja zapustilo okvire, v katerih se je z njim trgovalo v zadnjih tednih.

Centralne banke lani zelo dejavne pri nakupih zlata
Povpraševanje po zlatu je lani sicer poraslo kar za 18 odstotkov, na 4741 ton (brez upoštevanja OTC-trga), kar je najvišja številka po letu 2011, je sporočilo združenje World Gold Council. Predvsem v zadnjem lanskem četrtletju (1337) ton je bilo povpraševanje visoko. Predvsem centralne banke so bile (s 1136 tonami – največ v 55 letih) zelo dejavne, njihovi nakupi (v ospredju je bila Turčija, pa tudi Kitajska, Indija, Egipt, Katar ...) so bili kar za 152 odstotkov višji kot leta 2021. Investicijsko povpraševanje po zlatu je lani poraslo za 10 odstotkov (na 1107 ton), medtem ko je količina zlata, ki jo imajo v svojem portfelju zlati ETF-skladi, tako kot leto prej nekoliko upadla. Kljub vsemu je cena zlata v celotnem lanskem letu porasla le za 0,4 odstotka, zdi se, kot da je zlato popolnoma izgubilo sloves varnega zatočišča pred visoko inflacijo.