V skupščini tako največji lastnik predlaga, da bi skoraj 507.000 evrov oziroma 1,98 evra bruto na delnico razdelili za dividende, le nekaj manj kot 2.000 evrov pa bi prenesli v naslednja poslovna leta. Uprava Večera temu nasprotuje, saj je podjetje lani ustvarilo za 723.000 evrov izgube, pa tudi letos posluje negativno.

Tako uprava kot nadzorni svet se zavzemata, da bilančni dobiček ostane nerazporejen, saj je družba v procesu stabilizacije poslovanja in prestrukturiranja, deluje pa na negotovem medijskem trgu. "Če bodo delničarji izglasovali izplačilo dividend, bomo zaradi zagotavljanja tekoče likvidnosti prodali kratkoročne finančne naložbe," je za Večer napovedal prvi mož časopisne hiše Jure Štruc, ki zagotavlja, da plačevanje računov in izplačilo plač zaposlenim ter honorarjev nista ogrožena.

Da gre za odstopanje od dozdajšnje prakse, v Večeru dokazujejo s podatki o izplačevanju dobička v preteklih štirih letih, odkar je večinski lastnik Večera Delo. Tako je bilo v času precej boljšega poslovanja časopisa leta 2009 izplačanih za dobrih 100.000 evrov dividend, leta 2010 za slabih 200.000 evrov, leta 2011 za skoraj 85.000, lani pa za dobrih 100.000 evrov.

Denar potrebujejo za plačilo obresti in odplačilo glavnice
Predsednica uprave Dela Irma Gubanec pa je za Večer pojasnila, da so v letih 2005 in 2008 za delež v Večeru plačali 18 milijonov evrov in zato najeli deset milijonov evrov posojila. Po njenih besedah imajo iz tega naslova še vedno 8,7 milijona evrov posojil, okoli 400.000 evrov prejetih dividend pa potrebujejo za odplačilo glavnice ali obresti. "Do zdaj smo iz Večera pobrali precej manj dividend, kot smo poravnali obresti, ki so do zdaj znesle že dva milijona evrov," je še dodala Gubančeva in potrdila, da se o prodaji Večera po več neuspelih poskusih pogovarjajo naprej, tako z zaposlenimi kot drugimi zainteresiranimi, neuradno s Styrio.

Namera Dela hud udarec za Večer
Na sklic izredne skupščine so se odzvali tudi zaposleni - člani uredniškega odbora časopisa Večer, aktiva Društva novinarjev Slovenije, zastopstva uredništva, sveta delavcev in sindikatov Večera so v skupni izjavi opozorili, da namera Dela, da počrpa ves bilančni dobiček, za Večer "predstavlja hud udarec in ogroža obstoj najstarejše časopisne hiše v Sloveniji, ki skrbi za informiranost javnosti že vse od leta 1945".

"Nesporno je, da imajo lastniki pravico odločati o razporejanju bilančnega dobička. A utemeljeno dvomimo, da je največji lastnik poglobljeno in resno razmislil prav o vseh morebitnih posledicah svoje odločitve," so med drugim zapisali v uredniškem odboru časopisa in dodali, da se bodo posledice v najslabšem primeru pokazale "tudi na ramenih zaposlenih in širše v medijskem in družbenem življenju". "Vse to je zdaj odgovornost v rokah lastnika. In ne zgolj to, da Delo na račun konkurenčnega Večera rešuje sebe," so še dodali.

Črpanje dobička "nož v hrbet"
V aktivu novinarjev Večera pa so v javnem pismu Irmi Gubanec in predsedniku uprave Pivovarne Laško Dušanu Zorku opozorili, da bi "počrpanje celotnega bilančnega dobička iz preteklih let, ki "našemu" Večeru zagotavlja likvidnost, pomenilo hud udarec ali bolje rečeno nož v hrbet našim iskrenim prizadevanjem".

Ob tem dodajajo, da se zavedajo, da ima tudi Delo težave in da ni v zavidljivem finančnem položaju. "Toda teh razmer pri Delu nismo zakrivili mi, zaposleni v družbi Večer. Nadvse podlo je prevaliti breme preteklih nespametnih odločitev, ki jih v minulih desetih letih v skupini Laško ni manjkalo, na ljudi, ki ustvarjajo dober izdelek in so nanj upravičeno ponosni. Ni prav, da bomo grehe nekdanjih uprav Dela in Pivovarne Laško plačevali zaposleni Večera," poudarjajo.