Nemški statistični urad je predstavil podatke o ceni dela v državah Evropske unije, po katerih so stroški v Nemčiji za približno tretjino nad povprečjem Evropske unije. Povprečni stroški delodajalca za uro dela na zaposlenega v zasebnem sektorju so lani znašali 23,7 evra, v območju evra 28,7 evra. V Sloveniji so bili bistveno nižji, 14,30 evra.

Najvišje stroške dela v celotni uniji ima Švedska s 43 evri, v Belgiji znašajo 41,2, na Danskem 39,8, v Franciji pa 35 evrov na uro. Slovenski stroški so bili 14,3 evra in so se lani v primerjavi s predhodnim letom znižali za dober odstotek. Med nemškimi sosedami imajo najnižje stroške dela na Poljskem s 7,4 evra na uro, najnižje v celotni Evropski uniji pa Litva, Latvija in na repu Romunija s 4,7 in Bolgarija s 3,7 evra na uro.

V Nemčiji vsak delodajalec na 100 evrov bruto prihodka plača še 27 evrov drugih stroškov, prispevkov in davkov. Najvišje se je tudi tu znašla Švedska, kjer na 100 evrov bruto dohodka plačajo 51 evrov prispevkov in davkov na delo, najnižje je z desetimi evri Malta. Slovenija se je s 16 evri za davke in prispevke na 100 evrov znašla pod povprečjem, ki je v Uniji 31, v evrskem območju pa 35 evrov.

Slovenski podjetniki: Podatki ne odražajo dejanskega stanja
In kako najnovejše podatke nemškega statističnega urada komentirajo slovenski podjetniki? "Sprašujem se o parametrih, ki so jih uporabili - zdi se mi, da primerjajo bruto plače," pravi predsednik uprave Boxmarka Marjan Trobiš. Ne upoštevajo pa stroškov odmora za malico, stroškov za prevoz, dodatkov za delovno dobo, poleg tega pa delamo v Sloveniji 7 ur in pol in ne osem, opozarja. Kolikšen je torej njihov strošek kvalificiranega kadra v proizvodnji? "Če gledamo na 100 evrov do plače, smo blizu 30 odstotkov oziroma blizu 30 evrov."

Še dvakrat višji je strošek za visoko kvalificiranega delavca. Z oceno 14 evrov na uro se ne strinja niti direktor manjšega lesnega podjetja Alojz Selišnik. Pri nas stroški delavca znašajo najmanj 25 evrov na uro. A največje breme za naše delodajalce so visoki davki, trdi Trobiš: "Mi plačamo v Sloveniji nadpovprečni davek, če gledamo Evropsko unijo, obdavčitev je tu tudi od 55- do 60-odstotna. S tega vidika bi se morala država prijeti za glavo in pač pogledati, kaj to pomeni."

Enako razmišlja tudi Selišnik - najvišja obdavčitev bruto plače bi lahko znašala 25 odstotkov. Del razlike med zdajšnjo in predlagano obdavčitvijo bi šel za razvoj podjetja, del pa za višje neto plače: "Delavcu več neto, ker bo delavec preko višjega neta vse vrnil na tržišče preko višjega DDV-ja, več bo investiral, bolj bo kreditno sposoben, pa še bolj zadovoljen. To je prava rešitev za Slovenijo in ne maksimalne pravice preko države ter minimalne plače. To je neumnost."

Dodaja tudi, da bi morali delati celotnih 8 ur - trenutno smo še vedno predragi in premalo produktivni.

Boštjan Anžin (Berlin), Urška Valjavec; Radio Slovenija