Predsednik obrtne zbornice Branko Meh meni, da bi bili obrtniki z nizkimi pokojninami na boljšem: "Obrtniki in podjetniki imajo zelo nizke pokojnine ‒ okoli 400 evrov ‒ in nekateri bi želeli nadaljevati dejavnost. Zato želimo, da dobijo polno pokojnino, in če želijo, delajo naprej."

A ti obrtniki s tako nizkimi pokojninami ne bi dobili celotne pokojnine. Saj imajo obrtniki s polno delovno dobo brez dokupa najmanj 516 evrov pokojnine in samo ti bi lahko imeli dvojni status s polno pokojnino. "Če bi večina tistih obrtnikov, ki imajo nizke pokojnine, prispevke še naprej plačevala v celoti in prejemala pokojnino, bi imela slabše finančno stanje kot zdaj, ko delajo le dve uri in prejemajo 75 odstotkov pokojnine," pojasnjuje direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijan Papež.

Delavci iz težjih poklicev bi se najverjetneje upokojili ‒ na trgu dela bi ostajali le določeni poklici, na primer zdravniki, sodniki profesorji. "Pri teh bi bilo malo čudno, da bi prejemali celotno pokojnino in še celotno plačo," poudarja Papež.

Tudi s stališča mladih bi bil predlog nepravičen. "Mlad delavec bi morda imel 1.000 evrov plače, starejši pa 1.500 in potem še več kot 1.000 evrov pokojnine," dodaja direktor Zpiza.

Tu je še dodatna finančna obremenitev pokojninske blagajne. Če bi samo sedanji upravičenci, ki dobijo 20 odstotkov pokojnine, prejeli celotno pokojnino, to pomeni dodatnih 100 milijonov evrov.