Združenje delodajalcev Slovenije je na svoj 7. letni kongres povabilo predstavnike ministrstev, ki s svojimi ukrepi neposredno vplivajo na razmere v slovenskih podjetjih. Delodajalci so se želeli osredotočiti predvsem na ukrepe, ki naj bi jih sprejela nova vlada za nadaljnji uspešni gospodarski razvoj države. A pravega razumevanja do delodajalcev na ministrstvu za finance, ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in ministrstvu za šolstvo ni bilo slutiti.

Z minimalno plačo z glavo skozi zid
Že teden dni pred kongresom so delodajalci in gospodarstveniki na vlado naslovili odprto pismo, v katerem protestirajo proti predlogu spremembe zakona o minimalni plači, saj "kritično dviguje stroške dela, ruši plačne sisteme, povzroča uravnilovko in odločanje o višini plač v gospodarstvu daje v roke državi oziroma vsakokratni politiki". Država naj bi s tem zrušila socialni dialog, menijo delodajalci, ki imajo občutek, da so jih pri tej odločitvi izvzeli iz razprave.

Predsednik Združenja delodajalcev Marjan Trobiš meni, da bi pri takih odločitvah morali vzeti v obzir tudi konkurenčnost Slovenije. Po njegovih besedah imamo v Sloveniji v plačo vključenih "nekaj stvari, ki niso tako običajne v drugih Evropskih državah, in okoli tega bi se morali pogovoriti", pri tem je naštel: "Prevoz na delo, malica, stroški, ki so povezani s samim delom." "Skupaj bi se morali pogovarjati, kaj bi se lahko v bodoče, usklajeno z drugimi evropskimi državami, tu lahko naredilo," je dodal Trobiš.
Država se je reševanja te problematike po njegovem mnenju lotila prenaglo, prej bi morala v celoti izračunati učinek zvišanja minimalne plače. "Temu država ni prisluhnila, rajši gremo zdaj z glavo skozi zid, pa bomo potem že ugotovili, kaj bomo naredili. Po naših prvih izračunih se bo v državno blagajno prililo kar precej denarja, govorimo o več desetih milijonih," pravi Trobiš.
Delodajalci pravijo da so preobremenjeni
Uvodoma je minister za finance Andrej Bertoncelj dejal, da so delodajalci pri nas v primerjavi s preostalimi državami res nadpovprečno obremenjeni s plačevanjem socialnih prispevkov za zaposlene, in obljubil, da bo ministrstvo zagovarjalo ukrepe za razbremenitev dela. A je hkrati Bertoncelj izpostavil, da je v Sloveniji podpovprečno obdavčen dohodek iz kapitala. Z vidika vzdržnosti javnih financ bi v primeru zmanjšanja obdavčitve dela, država denar, ki bi ga ob tem izgubila, morala tako najti drugje.
"Če od nekod vzamemo, moramo vedeti, kje bomo ta denar dobili nazaj, čeprav se strinjam, da je obremenitev dela visoka," je nadaljevala državna sekretarka na ministrstvu za finance Natalija Kovač Jereb. Znižanje stroškov dela pa je po njenih besedah mogoče le znotraj sodelovanja treh ministrstev: za delo, zdravje in gospodarstvo. Znižanje teh stroškov pa naj bi spodbudilo predvsem višje plače zaposlenih.
Zakaj je v Avstriji delo manj obdavčeno?
Delodajalci so na predstavnike ministrstev naslovili tudi vprašanje, zakaj je v Sloveniji delo toliko bolj obdavčeno kot v Avstriji. Tilen Božič, državni sekretar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je za MMC pojasnil, da je davčni sistem v Avstriji bistveno drugačen od našega. "Njihov BDP je višji kot v Sloveniji, poleg tega so njihove povprečne plače višje kot v Sloveniji. Ravno zaradi tega si oni lahko privoščijo nekoliko drugačen pristop k obdavčitvi."

Če bi primerjali enako plačo pri nas in v Avstriji, razlike v obremenitvah seveda so, je dejal Božič in dodal: "Je pa dejstvo, da če gledamo kumulativno, Avstrija svoje gospodarstvo obdavčuje višje kot Slovenija." Razlike so tako v obdavčitvi premoženja in obremenitvi kapitala, pojasnjuje Božič: "To so tiste stvari, glede katerih smo v Sloveniji nekoliko drugače pozicionirani kot v preostalih državah." Bo pa ministrstvo za finance to v prihodnosti naslovilo, dodaja Božič.

Pomanjkanje kompetentne delovne sile
Božič je predstavil tudi razmere na trgu dela, ki ga pesti predvsem pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Ta trenutek je registriranih brezposelnih okoli 76.000, kar je precej manj kot lani, povečuje se tudi število delovno aktivnih, ki jih je 25.000 več kot lani. Na trgu tako ni več težava, kje najti delo, temveč najti ustrezne kompetence.

Podobno ugotavljajo tudi v Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Kot je izpostavila v. d. direktorice UMAR-ja Maja Bednaš, je vse manj kvalificirane delovne sile, vse več pa je tuje delovne sile, predvsem v gradbeništvu. Njen delež med delovno aktivnimi je že 10-odstoten. "Zaposlenost je zelo visoka, brezposelnost pa nizka; kot so povedali tudi delodajalci, ponekod primanjkuje delovne sile. Zato je treba ali iskati delovno silo zunaj naših meja ali pa povišati plače, morda je tudi plačilo tisto, ki nekoga odvrne od zaposlitve," je dejala Bednaševa.

Vzpostaviti delovna mesta za starejše
Slovenija ima delež aktivnih, starejših od 55 let, med najnižjimi, med drugim tudi zaradi neprimerne izobrazbene strukture glede na delovna mesta. Tudi pri vedno večjem pomanjkanju ustrezno usposobljenih delavcev gre torej za izziv demografskih sprememb, je dejala Bednaševa. Podobno problematiko je izpostavil Božič, saj po njegovih besedah po 55 letu "ljudje začnejo bežati s trga dela, gredo na bolniško ali na upokojitev čakajo na zavodu".

Po mnenju Božiča gre za sistemsko težavo, ki jo bo treba rešiti skupaj s sindikati in delodajalci. Opozoril je, da bo treba določena delovna mesta, predvsem tista manj intenzivna, rezervirati za starejše. Pri tem je kot primer navedel, da je nesmiselno, da 20-letnik vozi smetarski tovornjak, med tem ko 60-letnika zadaj praznita težke zabojnike. Starejša delavca bosta v tem primeru le iskala pot do bolniške, zato je zanju raje treba poiskati primerno delovno mesto, je pojasnil delodajalcem.
Delodajalci s trenutnimi in prihajajočimi ukrepi nezadovoljni
Tudi Trobiš, predsednik združenja delodajalcev, je ob zaključku srečanja poudaril, da največji izziv za podjetja ta trenutek predstavlja pomanjkanje kvalificiranih kadrov. "A delodajalci smo se navajeni z vsem spoprijeti sami," je dejal in dodal, da s trenutnimi ukrepi vlada ne gre v smer, da bi jim delo olajšala oziroma jih izenačila s konkurenco. Če bodo vse pripombe o minimalni plači preslišane, potem smo padli 40 let nazaj, ko je država zapisovala višino plač, je še sklenil Trobiš.