Vlada je v DZ v obravnavo po nujnem postopku že poslala predloga dveh zakonov, s katerima obravnava problematiko visokih cen energentov – odbor DZ-ja za delo, družino, socialne zadeve in invalide bo v ponedeljek obravnaval predlog zakona o začasnih ukrepih za odpravo posledic draginje za najranljivejše skupine prebivalstva, odbor DZ-ja za gospodarstvo pa v torek predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. Izredna seja DZ-ja bo sledila v sredo.

Interventni zakon za pomoč gospodarstvu upošteva težave v tem letu, je po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) povedal državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Dejan Židan. Spomnil je, da prinaša za 40 milijonov evrov pomoči, razdeljen pa je na dva dela, in sicer predvideva pomoč ločeno za manjša in večja podjetja. Dogovorili so se, da bodo med upravičence vključili tudi podjetja v prisilni poravnavi. "Predvsem pa smo se pogovarjali o tem, kaj narediti v prihodnjem letu," je nadaljeval Židan. V povezavi s tem bo gospodarski minister Matjaž Han prihodnji teden na pristojne ministre EU-ja naslovil poziv, naj se takoj začne pripravljati primeren okvir za leto 2023.

Sorodna novica Podjetniki: Vladna pomoč je premajhna, pričakujemo lahko stečaje podjetij

Predstavniki delodajalcev so s predlagano pomočjo načeloma zadovoljni. "Zakonska rešitev je dobra rešitev v okviru omejitev Evropske komisije," je dejal Mitja Gorenšček z Gospodarske zbornice Slovenije. Toda položaj na trgu se še poslabšuje, trend rasti cen se ne ustavlja, zato so vlado pozvali, naj po vzoru nekaterih drugih držav tudi za Slovenijo izposluje izjemo in uvede kapico na ceno električne energije.

Po predlogu zakona bo država podjetjem pomagala s subvencioniranjem vsaj 30 odstotkov stroškov elektrike in plina nad dvakratnikom dviga cen iz leta 2021. "To za številna podjetja ne bo zadoščalo," je opozoril Blaž Cvar z Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Delodajalci zato vladi predlagajo zvišanje pomoči.

Mesec je prepričan, da bo minimalna plača prihodnje leto presegla 800 evrov

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je na seji predstavil predlog ukrepov za odpravo posledic draginje za najranljivejše skupine prebivalstva, ki ogroženim prinaša enkratni energetski dodatek. Osnovni znesek pomoči bo 200 evrov, za vsakega dodatnega otroka 118 evrov, je dejal in dodal, da imajo s tem v mislih 60.000 najbolj ogroženih gospodinjstev v Sloveniji.

Poudaril je, da je treba na ta zakon gledati v okviru ukrepov proti draginji, ki jih pripravlja delovna skupina pod taktirko predsednika vlade. "Ta zakon ni edini v sklopu boja proti učinkom draginje, je le eden od kamenčkov v mozaiku, s katerim želimo zaščititi prebivalstvo," je dejal in med drugim spomnil na regulacijo cen energentov. Ob tem je izrazil prepričanje, da se bo minimalna plača zaradi novega izračuna življenjskih stroškov in inflacije prihodnje leto povzpela nad mejo 800 evrov mesečno.

Sindikati pomoč najranljivejšim pozdravljajo. "Opozorili pa smo, da bodo do pomoči upravičeni predvsem prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka in invalidi. Revni zaposleni so torej iz te sheme večinoma izvzeti in ne bodo prejeli pomoči po tem zakonu," je opozoril Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Boštjančič napovedal dodatne spremembe pri predlagani davčni zakonodaji

Živahna razprava je bila tudi v povezavi s predlaganimi spremembami štirih davčnih zakonov, ki jih je finančno ministrstvo dalo avgusta v javno obravnavo in med drugim predvidevajo razveljavitev dela letos uveljavljenih sprememb pri dohodnini. "S spremembami mislimo resno," je dejal finančni minister Klemen Boštjančič, ki pa je tudi prisluhnil nekaterim izrečenim predlogom in obljubil dodatne spremembe, denimo na področju obdavčitve normirancev, in razširitev nabora upravičencev do posebne olajšave za mlade zaposlene.

Sorodna novica Boštjančič: Z davčno reformo želim predvsem nasloviti vse anomalije, ki so posledica lobijev

Do te, predlagane v znesku 1000 evrov, bodo po njegovih besedah upravičeni mladi do dopolnjenega 29. leta starosti. Ni pa še znal česa več povedati o načrtih glede davčne obravnave dohodkov iz dejavnosti, kjer je za zdaj predlagan le poseg v pogoj za vstop oziroma obstoj v sistemu normiranih odhodkov, vezan na socialno zavarovanje zavezanca ali pri njem zaposlene osebe. "Predlog bo precej drugačen kot originalen," je dejal.

Bodo pa na ministrstvu vztrajali pri določbi, da se zneski olajšav in meje dohodninskih razredov ne usklajujejo z inflacijo. "Ministrstvo za finance zakonsko določenim indeksacijam nasprotuje, ker s tem destabiliziramo prihodnje proračune," je pojasnil. A hkrati je priznal, da je letos inflacija zares visoka, zato bodo vseeno po vsej verjetnosti prilagodili višino dohodninskih razredov. Vlada naj bi predloge novel štirih davčnih zakonov obravnavala sredi septembra.

ESS je obravnaval tudi obravnavo napredka pogajanj glede predlaganih sprememb uredbe o davčni razbremenitvi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je povedala, da želijo s 1. septembrom zvišati plače vsem javnim uslužbencem za štiri odstotke, ko bo znana višina inflacije, pa bi sledila nadaljnje zvišanje plač in tudi odprava plačnih nesorazmerij. Naslednji krog pogajanj s sindikati je predviden v ponedeljek.