Plačilna nedisciplina in nelikvidnost sta velik problem slovenskih podjetij, ugotavlja izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri Gospodarski zbornici Slovenije Alenka Avberšek. Direktorica pogreša ukrepe države, ki bi se morala aktivneje vključiti v reševanje težav, premalo pa po njenem storijo tudi nosilci sodnih postopkov.

Ko podjetje propada, odpreš novega in nadaljuješ s slabo prakso
Kritičnih grehov, ki so razlog, da na področju plačilne discipline ni bilo storjenega dovolj, je deset, pravi Avberškova in med njimi našteva pomanjkanje realnega denarja iz domačih prihrankov, težave pri merjenju obsega neplačil in slabo plačevanje in vodenje javnih naročil s strani države. Poleg tega lahko nekdanji lastniki podjetij, ki so v postopku zaradi insolventnosti, brez težav odprejo novo podjetje in nadaljujejo s slabo prakso, resnih ukrepov za zmanjšanje plačilne nediscipline pa se niso lotili niti nosilci sodnih postopkov.

Likvidnost, zlasti v gradbeništvu, pada
"Likvidnost se dramatično slabša," opozarja Avberškova, "zlasti to velja za mala in srednja podjetja, še bolj izpostavljena pa so tista, ki so kakor koli neposredno ali posredno povezana z gradbeništvom." Za STA je dejala, da se vlada tudi tam, kjer bi se lahko odzvala, ni. Kot javni naročnik bi namreč lahko plačevala prej in bila tako dober upravljavec javnih naročil.

GZS-jeva anketa je sicer pokazala, da je 29 odstotkov podjetij lani ustvarilo več kot 30 odstotkov manj celotnih prihodkov kot leta 2008, četrtina podjetij pa je krizo izkoristila v svoj prid in poslovanje lani povečala.

Opazno slabše je tudi stanje naročil na domačem trgu v primerjavi s tujim. Naročila se povečujejo pri 17 odstotkih podjetij, zmanjšujejo pa pri 43 odstotkih. Na tujih trgih pa se naročila povečujejo pri 24 odstotkih podjetij, zmanjšujejo pa pri 19 odstotkih. Anketa ugotavlja, da se dostopnost do posojil povečuje, zgledno pa je tudi plačevanje obveznosti do države.

Skupno zadolževanje podjetij se povečuje
Povečuje pa se skupno zadolževanje slovenskih podjetij, ki je še posebej naraslo med letoma 2006 in 2008, je povedala Romana Logar, generalna direktorica Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Ajpes je uvedel tudi novo bonitetno oceno (AJPES.BON), s katero je ugotovil, da je delež podjetij z najslabšo bonitetno oceno najvišji v proizvodnji usnja, pohištva, oblačil in gradnje stavb. Tudi delež podjetij, ki jih je lani doletela plačilna nesposobnost, je največji v gradbeništvu, trgovini in predelovalni dejavnosti, je dejala Logarjeva.