Rast hitro rastočih držav iz skupine BRIKS se je končala in rast se vrača nazaj v tradicionalne industrijske države - ZDA, Velika Britanija, Nemčija, je v uvodu na FDI Summitu, ki se je odvil na ljubljanski ekonomski fakulteti, izpostavil Bris.

"Pri lestvicah konkurenčnosti se države preveč osredotočajo na položaj na lestvicah. Ta je nepomemben. Če bi Slovenija želela posnemati model najbolj konkurenčnih držav zase, ga ne more, ker nimajo skupnega modela konkurenčnosti. Zato morate najti svoj model konkurenčnosti," je opozoril Bris.

Poudaril je, da konkurenčnost gospodarstva določajo trije dejavniki - dobra vlada, ki sprejema dobro zakonodajo in deluje pregledno, dobra infrastruktura, kot so ceste, letališča, dostop do vode in izobraževanje, ter učinkovit, inovativen zasebni sektor.

Ni vse v gospodarski rasti
Položaj Slovenije na IMD-jevi lestvici konkurenčnosti se sčasoma sicer ne spreminja preveč, saj ima zelo dobro infrastrukturo, vključno z zdravstvom in šolstvom, a zelo neučinkovit javni in zasebni sektor. "Skok Slovenije za šest mest, na 49. mesto, se je zgodil predvsem na račun gospodarske rasti. A gospodarska rast ne vodi konkurenčnosti, čeprav sta močno povezani, in ne poganja ustvarjanja vrednosti - to počnejo izobrazba, infrastruktura in dobro vodenje podjetij," je izpostavil.

In prav vodenje podjetij je eno izmed področij, kjer Slovenija zelo šepa, saj je bilo vodenje podjetij v Sloveniji po mnenju anketirancev (oceno konkurenčnosti je IMD naredil na podlagi 100 vodij podjetij v Sloveniji) ocenjeno za najslabše med vsemi vključenimi državami; več zaupanja v vodje podjetij imajo celo v Venezueli. Zelo slabi smo tudi pri bančni regulativi, poslovna skupnost pa ima nizko mnenje tudi o vladnih odločitvah.

"Ker ni zaupanja, javni sektor ne sprejema zakonodaje, ki jo zahteva zasebni sektor, in posledično zasebni sektor ne zaupa javnemu sektorju," je Bris opisal začarani krog. Dodal je, da ima Slovenija dober kadrovski potencial, a bi morala privabiti več naložb. Grožnje vidi v tem, da je Slovenija v regiji, kjer se lahko podjetja hitro preselijo v druge države, in v staranju prebivalstva.

Okrcal je tudi vseprežemajočo slovensko črnogledost, kjer nas prekašajo le še Kitajci. "Če ne bi upoštevali črnogledosti vodilnih v podjetjih, bi Slovenija na lestvici skočila za 12 mest," je še navedel.