Predsednica Sindikata Mladi plus Mojca Žerak je opozorila na težave mladih. Ti se spopadajo z različnimi oblikami diskriminacije, še vedno tudi zaradi spola. Sindikat tako denimo zaznava oglase, da se iščejo "simpatična dekleta" za delo v strežbi ali "močni fantje" za delo v skladišču. Dekleta se na zaposlitvenih razgovorih še vedno sprašuje, ali imajo otroke oz. ali v kratkem načrtujejo družino.

Vsiljevanje statusa samostojni podjetnik

Posebna težava so prekarne zaposlitve. Mladim se tako še vedno vsiljujejo statusi samostojnih podjetnikov, čeprav izpolnjujejo vse elemente delovnega razmerja. V primeru pogodb za določen čas se te še vedno pogosto verižijo, saj se delodajalci znajdejo in spreminjajo imena delovnih mest, je naštela Žerak in se zavzela za učinkovitejši nadzor Inšpektorata RS za delo.

Kršenje pravic tujih delavcev

Z diskriminacijo se v Sloveniji spopadajo tudi tuji delavci. Kot je povedal vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić, se na trgu dela dogaja resnična globalizacija, delavci ne prihajajo več le z Balkana, temveč tudi s Filipinov, iz Nepala, Bangladeša in drugih "eksotičnih" držav. Delodajalci tujce po njegovih besedah pogosto verbalno in fizično zlorabljajo. Opisal je primer kmečkega turizma, kjer tujec ni opravljal le dela kuhinjskega pomočnika, za kar je bil zaposlen, temveč je moral delodajalcu urejati tudi domači vrt in čistiti hišo.

Lukić je posebej spregovoril še o pogostih zgodbah mater samohranilk, denimo v trgovinah, kjer so pogosto prisiljene opravljati izmensko delo, pa o poklicnih boleznih, denimo fibromialgiji, ki muči številne čistilke, pa jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vseeno vrača na delo. Obregnil se je tudi ob delodajalce, ki diskriminirajo na podlagi vere, denimo zaposlene ženske muslimanske veroizpovedi, ker med delom nosijo pokrivalo.

Pravna svetovalka Konfederacije sindikatov javnega sektorja Martina Vuk je pojasnila, da se diskriminacija pogosto pojavlja tudi v feminiziranih poklicih, denimo v šolstvu, socialnem varstvu, zdravstveni negi. "Bolj ko se neki poklic feminizira, bolj izgublja ugled v družbi, z izgubljanjem ugleda pridejo nižja plačila in to je potem vse začaran krog," je dejala.

Ob tem je poudarila, da za spremembe ne zadostujejo le kvote za vodstvene položaje, temveč so potrebni tudi drugi ukrepi.

Pritiski na sindikalne predstavnike

Sindikalni predstavniki so pogosto deležni pritiskov na delovnem mestu, pogosto so disciplinirani, prejemajo opozorila pred odpovedjo, lahko so tudi zavestno nezakonito odpuščeni, v tem primeru se namreč navadno tudi po zanje ugodni odločitvi sodišča ne vrnejo na delovno mesto. "Namen discipliniranja sindikalnih zaupnikov sta pogosto tudi zastraševanje preostalega kolektiva in oslabitev sindikata v podjetju," je pojasnila strokovna sodelavka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za enake možnosti Irena Štamfelj.

Spremembe zakona o delovnih razmerjih bodo sicer skladno s prehodno določbo delavskim predstavnikom in sindikalnim zaupnikom letos zagotovile učinkovitejšo pravno varnost, v primeru prepovedi opravljanja dela jim prinašajo tudi višja nadomestila.

Na okrogli mizi je sodeloval tudi državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan, ki se zaveda številnih pasti diskriminacije. Spomnil je, da so delodajalci ob pomanjkanju kadra trenutno "izjemno dobri", saj zaposlujejo ranljive skupine, invalide, mlade, ko bo prišla kriza, pa se bo videlo, kdo so tisti, ki ostajajo na obrobju.

Sindikatom in Delavski svetovalnici je priznal, da pomembno opozarjajo na luknje v zakonodaji in nove prakse izigravanja obstoječih pravil, je pa dodal, da se Slovenija lahko denimo pohvali z določenimi sistemi, javnimi storitvami, izobraževalno vertikalo, varstvom otrok, 365-dnevnim starševskim dopustom. "Moramo biti ponosni na to, kar imamo, in to tudi ohranjati ter imeti v mislih, kadar se pogovarjamo o davkih ter o kapitalu in delodajalcih in tako naprej," je dejal.

Pri zagovorniku načela enakosti so okroglo mizo pripravili ob prihajajočem mednarodnem prazniku dela, izhodišče za pogovor pa je bil njihov pred kratkim izdani Priročnik o varstvu pred diskriminacijo zaposlenih in iskalcev zaposlitve.