20-milijonska dokapitalizacija marca ustanovljenega projektnega podjetja 2TDK, katerega naloga je izvesti vse potrebno za gradnjo drugega železniškega tira Divača-Koper, naj bi zadoščala za izvedbo pripravljalnih del, ki bodo predvidoma stekla poleti 2017.

Finančna konstrukcija za projekt drugega tira sicer še ni potrjena, a na ministrstvu za infrastrukturo zatrjujejo, da vrednost projekta ne bo presegla ene milijarde evrov. S temi podatki je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič še pred današnjo sejo vlade seznanil tudi koalicijske partnerje.

Denar iz dokapitalizacije bo namenjen za pripravljalna dela, kot so prestavitve različnih vodov in ureditev dovoznih poti - razpis zanje bo 2TDK objavil predvidoma spomladi.

Do konca januarja namerava vlada pripraviti tudi predlog zakona, ki bo določal način gradnje in financiranje nove železniške proge. Investicijski elaborat za gradnjo drugega železniškega tira Divača-Koper, ki ga je družba 2TDK vladi predložila prejšnji petek, daje v razmislek tri mogoče načine financiranja projekta.

Kako se bo projekt financiral?
Odločitev vlade o izbrani metodi se pričakuje do konca januarja, med njimi pa naj bi bila izbira javno-zasebnega partnerstva najmanj verjetna, saj bi bila gradnja proge v tem primeru dražja. Namesto tega se kot optimalna možnost ponuja javnofinančni model z udeležbo ene izmed zalednih držav.

Znano je, da je zanimanje za sodelovanje pri gradnji drugega tira že pokazala Madžarska, ki je zainteresirana za sodelovanje pri razvoju logistike na celotnem koridorju srednje in vzhodne Evrope.

Gradnja drugega tira naj bi sicer trajala sedem let, poleg že vloženih petih odstotkov potrebnih sredstev in neposrednih kapitalskih vložkov, ki naj bi prestavljali 40 odstotkov finančne konstrukcije, pa naj bi denar prišel še iz nepovratnih evropskih sredstev (25 odstotkov) in kreditov Evropske investicijske banke (30 odstotkov).

Probanka in Factor banka težita slabo banko
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je razkrila tudi, da bo država dokapitalizirala Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) s 50 milijoni evrov. V to je vlada prisiljena zaradi razlike pri računovodskih standardih, je ministrica povedala na novinarski konferenci po današnji seji vlade.

DUTB je namreč v začetku leta pripojil Probanko in Factor banko skupaj s terjatvami. Prenosi so se izvedli po metodologiji Evropske komisije za odobritev državne pomoči, ki temelji na dolgoročni ekonomski vrednosti. V skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi pa je DUTB dolžan vrednotiti po "pošteni tržni vrednosti", je povedala ministrica, in zato potrebuje državno injekcijo.

Državni holding bremeni denacionalizacija
Država pa bo Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) namenila 200 milijonov evrov za poplačilo dolgov, ki jih je prevzel, je razkrila ministrica. Kot je pojasnila, gre za likvidnostna sredstva za namen poplačila dolgov, ki jih je prevzel kot pravni naslednik Slovenske odškodninske družbe (Sod) s plačevanjem odškodnin v postopkih denacionalizacije. Ta je za poplačila izdajala obveznice in zanje najemala kredite z državnim poroštvom.

"Trenutno so odprti krediti v vrednosti 300 milijonov evrov," je nanizala. Ker je večina premoženja na SDH-ju ostala opredeljena kot strateške ali pomembne naložbe, ga SDH ne more prodati in s tem poplačati dolgov, je pojasnila.

Vlada je ministrstvu za finance ob tem naložila, naj pripravi potrebne pravne podlage, da se bo preostalo premoženje iz denacionalizacijskih postopkov preneslo nazaj na državo, saj razlogov za to, da bi ostalo v okviru SDH-ja, ni več. "S tem bomo zagotovili večjo preglednost pri upravljanju državnega premoženja," je dejala in dodala, da ta korak zahteva nekaj zakonskih sprememb, ki bodo sledile na začetku prihodnjega leta.