Slovenski nevladni nadzorniki korupcije Transparency International Slovenia (TI Slovenia) so skupaj s šestimi partnerji v EU-ju opravili raziskavo o dejanskem lastništvu podjetij. Projekt je potekal ob prenosu četrte EU-direktive za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v slovensko zakonodajo. Novi zakon, ki je stopil v veljavo prejšnji mesec, so ta teden predstavili tudi na uradu za pranje denarja.

"Novi zakon o preprečevanju pranja denarja je glede ugotavljanja lastništva dober, na mednarodni lestvici je dosegel 82 odstotkov. Res pa obstajajo še določene pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti. Odločevalcem smo dali devet priporočil. Tukaj gre za definicijo dejanskega lastnika gospodarskega subjekta, velika pomanjkljivost je tudi register dejanskih lastnikov podjetja, ki se zdaj vzpostavlja, saj ne bo v skladu z mednarodnimi standardi za odprte podatke, opozarjamo tudi na zmogljivosti posameznih akterjev, tako pri zavezancih kot pri nadzoru. Vprašljivo je, ali bo nadzor zadosten, saj je zavezancev veliko, zmogljivosti nadzornika pa so omejene," je novo zakonodajo komentiral Sebastijan Peterka, raziskovalec TI Slovenia.

Zlonamerna skrivališča
Najrazličnejše skrivalnice dejanskega lastništva podjetij so tudi v Sloveniji stalna praksa, kot rečeno pa naj bi to v prihodnje preprečeval register novih lastnikov. Peterka je opozoril, da je po mednarodni definiciji dejanski lastnik podjetja določena fizična oseba, ki podjetje upravlja, nadzira in ima od njega koristi. Najrazličnejši t. i. slamnati lastniki, slamnati direktorji, lastništva skladov, odvetniške pisarne ali veriženje podjetij, ki skrivajo dejansko lastništvo, pa se večkrat uporabljajo za pranje denarje, skrivanje pred upniki, korupcijo ali pa služijo kot odvodi mednarodnih sankcij in tudi za financiranje terorizma.

Razkrivanje pravih lastnikov podjetij je spodbudilo tudi razkritje panamskih dokumentov (Panama Papers) o lastnikih podjetij, ki so registrirana v nekaterih davčnih oazah. Eden izmed svetovno najvplivnejših ekonomistov Joseph Stiglitz je po Peterkinih besedah opozoril, da so širše družbene posledice skrivanja lastništva tudi povečanje stopnje neenakosti. V Veliki Britaniji so, kot pravi Peterka, lani tri četrtine nepremičnin v elitnih londonskih soseskah kupila podjetja iz davčnih oaz. Veliko povpraševanje po nepremičninah pa je močno dvignilo njihove cene, ki so v britanski prestolnice že tako ali tako enormno visoke.

Trije izpostavljeni primeri
V okviru projekta je TI Slovenia navedel tudi tri bolj izpostavljene slovenske primere lastniških skrivalnic. V preteklosti je bil najbolj razvpit primer nekdanjega direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota, ki je preko podjetja Kolonel verižno prevzemal Pivovarno Laško in z njo povezane družbe. Podjetje Kolonel je imelo večinski delež v podjetju Center Naložbe, ta pa v Infond Holdingu, ki je obvladovalo skupino Pivovarna Laško. Lastnica podjetja je uradno bila mariborska borzna posrednica Danijela Rakovič. Podjetje je sicer prodala družbi, ki sta jo imela v lasti zakonca Šrot, vendar prodajna pogodba kar dve leti ni bila predana sodnemu registru.

Drugi primer je državna prodaja slovenskega letalskega prevoznika Adrie Airways. Na začetku letošnjega leta jo je Slovenski državni holding (SDH) preko nemškega podjetja prodal skladu 4kInvest s sedežem v Luksemburgu. Poznejša medijska razkritja so nakazala, da se v ozadju skrivajo številne lastniške povezave, dejanski lastnik pa ni znan. Omenjali so se celo iranski poslovneži, ki naj bi se skrivali za nemškimi formalnimi lastniki. Uvrščeni naj bi bili na črni seznam ameriškega urada za nadzor premoženja iz tujine (OFAC), ker naj bi šlo za podpornike terorizma.

Tretji primer je bilo plačevanje javnega zavoda za opravljene storitve podjetju v davčni oazi. Javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML) je letos nakazal 3500 evrov podjetju Lada V. C. Limited s sedežem v Gibraltarju, in sicer za oblikovanje, prelom in priprave na tisk zbornika Čipka.

Adria Airways bo preizkusni kamen
Z novo zakonodajo sta med zavezance zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma uvrščena SDH in DUTB, kar bo po mnenju TI Slovenia morda vplivalo tudi na potek privatizacijskih postopkov. Prav primer Adria Airways naj bi bil preizkusni kamen za novo zakonodajo, saj bo iz imen dejanskih lastnikov, ki jih bo družba vpisala v register dejanskih lastnikov, razvidno, ali sistem v praksi pri tako zapletenih primerih primerno deluje.

Luknje v novi zakonodaji
V TI Slovenija poudarjajo, da je slovenska zakonodaja na področju preprečevanja pranja denarja vsaj na papirju "zelo močna" v primerjavi z drugimi državami. Toda še vedno ime številne luknje. Predvideni register bo namreč precej okoren, saj ne omogoča brskanja in strojne obdelave, kar omogočajo primerljivi registri.

Urad za pranje denarje je po novem inšpekcijski organ, toda predvidene so zgolj tri nove zaposlitve inšpektorjev, ki bodo morali nadzirati nekaj tisoč zavezancev. Med priporočili TI Slovenia pa so tudi aktivno preverjanje vsebine registra, ukinitev prinosniških delnic, omejevanje odtekanja javnih sredstev in premoženja v anonimna podjetja ter ustrezno zaščitita prijaviteljev in žvižgačev, ki opozarjajo na nepravilnosti.