Državna sekretarka na ministrstvu za finance Miranda Groff Ferjančič je na seji komisije DZ-ja za nadzor javnih financ povedala, da na ministrstvu že pripravljajo zakon, ki bo upošteval navodila ustavnega sodišča glede ureditve pravnega varstva vlagateljev, ki so bili razlaščeni v postopku sanacije bančnega sistema leta 2013.

Tako bodo uredili pravico vpogleda v dokumentacijo, ki je bila podlaga za izrek odločb o sanaciji bank, še pred uradnim začetkom sodnega postopka. Proučujejo tudi možnost uzakonitve obrnjenega dokaznega bremena (da bi upravičenost ukrepov morala dokazovati Banka Slovenije), vzpostavili pa bodo tudi sistem možnih kolektivnih tožb, je povedala Groff Ferjančičeva.

Predsednika komisije Andreja Širclja (SDS) je ob tem zanimalo, kakšni bodo stroški za državo in koliko bolj bodo obremenjena sodišča. Groff Ferjančičeva je poudarila, da je bila po oceni ministrstva bančna luknja izračunana pravilno, zato odškodnin od tu ne pričakujejo. Število sodnih postopkov bo gotovo večje, bo pa zaradi možnosti kolektivnih tožb teh postopkov vendarle manj, kot če bi bile tožbe vložene individualno.

Zahtevali bodo podatke o v tujini izdanih obveznicah
Alenka Bratušek (nepovezani poslanci) pa se je vprašala, zakaj so se po objavi odločitve ustavnega sodišča pojavile različne interpretacije in kdo za tem stoji. Podatki o lastnikih obveznic so v veliki večini dostopni članom komisije za nadzor javnih financ - te podatke so od KDD-ja zahtevali in jih tudi dobili - z izjemo ene obveznice, tiste, ki jo je NLB izdal v Luksemburgu, je dejala Bratuškova.

Obveznica je bila po njenem mnenju z namenom izdana Luksemburgu, saj tam do nekaterih podatkov ni mogoče priti, in je "vsa ta zgodba povezana s to obveznico". Zato želi priti do podatkov, kdo so prvotni kupci te obveznice.

Komisija je na njen predlog sprejela sklep, s katerim od Banke Slovenije zahteva podatke o izdanih obveznicah slovenskih poslovnih bank v drugih državah v zadnjih desetih letih.