V številkah: Število izbrisanih delničarjev in obseg premoženja v denarju. Foto: MMC RTV SLO
V številkah: Število izbrisanih delničarjev in obseg premoženja v denarju. Foto: MMC RTV SLO
Tadej Kotnik
Pobudo za presojo ustavnega sodišča je sprožil Tadej Kotnik, tudi sam lastnik izbrisanih podrejenih obveznic. Foto: MMC RTV SLO
Po odločitvi ustavnega sodišča o razlastitvah

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je ocenilo, da četrtkova odločba ustavnega sodišča daje pravno podlago za tožbe izbrisanih "podrejencev".
Ustavni sodniki so namreč ugotovili neskladje novele zakona o bančništvu iz leta 2013 v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva.

"Dosegli smo pomembno zmago," je na medijski konferenci komentiral predsednik VZMD-ja Kristjan Verbič. Razlaščenci so po njegovih besedah dobili možnost, da sprožijo pravne postopke, s katerimi se preizkusi zakonitost odločb Banke Slovenije.

Odločbe so se sklicevale na zakon, ki ga je obravnavalo ustavno sodišče.

"Ustavno sodišče ni potrdilo izrednih ukrepov Banke Slovenije, ampak se je od njih izrecno distanciralo," je dejal Verbič, ki je prepričan, da bodo nadaljnji postopki pokazali, da ukrepi centralne banke niso bili zakoniti.

"Pravica do pravnega sredstva ni puhlica"
"Odločba ustavnega sodišča kaže, da so ključna določila zakona padla," je dodal odvetnik razlaščencev Miha Kunič. "Pravica do pravnega sredstva ni neka puhlica, ustavno sodišče je razlaščencem dalo možnost, da se ponovno preveri celotna sanacija bank v letu 2013," se je strinjal z Verbičem.

V VZMD-ju so prepričani, da bodo razlaščenci dokazali upravičenost do povračila vloženih sredstev v celoti. Vse oškodovance pozivajo, naj se vključijo v postopke, pri čemer si prizadevajo, da jih to ne bo dodatno finančno obremenjevalo.

Poslovne banke, deležne državne pomoči
Vračilo pričakujejo od poslovnih bank, ki so bile deležne državne pomoči. Kot je dejal prvopodpisani pod zahtevo za oceno ustavnosti izbrisa Tadej Kotnik, so namreč povsod banke tiste, ki morajo plačati, če so s takšnim posegom oškodovale imetnike oz. pridobile korist. "Vsa sredstva, ki jih je treba vrniti razlaščenim vlagateljem, so že pri bankah in davkoplačevalcem ne bo treba vrniti niti evra," je dodal Verbič.

Kotniku se zdi smiselna kolektivna tožba. Sicer se lahko zgodi, da tisti, ki lahko plača najboljšega cenilca, zmaga, tisti, ki si tega ne more privoščiti, pa izgubi, je menil.

Bratuškova, Jazbec, Čufer
Verbič je tudi napovedal, da bodo v VZMD-ju zahtevali osebno odgovornost in sankcioniranje odgovornih za to, da je prišlo do neustavnosti in škodljivih posledic za Slovenijo. Na vprašanje, kdo so ti ljudje, je Kotnik kot tri najbolj odgovorne navedel takratno "domačo trojko": predsednico vlade Alenko Bratušek, guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in finančnega ministra Uroša Čuferja.



Po odločitvi ustavnega sodišča o razlastitvah