Mali delničarji so zadovoljni s sodbo Sodišča Evropske unije glede sanacije bank konec 2013. Tako v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) kot v Društvu malih delničarjev Slovenije(MDS) izpostavljajo mnenje sodišča, da sporočilo Evropske komisije (EK) o državnih pomočeh v bančnem sektorju iz avgusta 2013 za države ni imelo zavezujočega učinka in da bi vlada in (BS) takrat lahko predlagali drugačne rešitve.
Sodba odmeva tudi širše po Evropi. Vlagatelji namreč v njej iščejo znake glede poti reševanja italijanskih bank v prihodnjih mesecih, ocene glede učinkov sodbe pa so različne.

VZDM: Država bi lahko ukrepala drugače
V VZMD-ju so tako poudarili, da je sodišče sledilo februarskim sklepnim predlogom pravobranilca Nilsa Wahla, ki je med drugim ugotovil, da razlastitve in posegi v delnice in podrejene obveznice slovenskih bank nikakor niso bili potrebni ali neizogibni za sanacijo bančnega sistema oz. za dodelitev državne pomoči.

MDS: Sporočilo komisije nezavezujoče
V MDS-ju pa kot ključne izpostavljajo ugotovitve, da sporočilo EK-ja o uporabi pravil o državni pomoči v bančnem sektorju za članice nima zavezujočega učinka, da bi bilo treba pri izbrisih upoštevati načelo porazdelitve bremen med delničarji in imetniki podrejenih instrumentov in da sprejeti ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke. Sodišče EU-ja je torej po njihovem prepričanju še enkrat pritrdilo, da sporočilo komisije ne more imeti zavezujočega učinka za članice EU-ja, na kar sta se po njihovih navedbah sklicevali tako takratna vlada pod vodstvom Alenke Bratušek kot BS.

Tožba EU-ja proti Sloveniji ne bi uspela
Tadej Kotnik, prvopodpisani pod zahtevo za ustavno presojo zakona o bančništvu, je tudi izpostavil, da sporočila EK-ja o bančništvu niso zavezujoča. Tako je jasno, da morebitna tožba Evropske komisije proti Sloveniji ne bi mogla uspeti. "Ker je odgovor sodišča, da sporočila Evropske komisije niso zavezujoča ne za države EU-ja ne za Sodišče EU-ja, je jasno, da tudi tožba komisije proti državi EU-ja na Sodišču EU-ja, ki je za takšne tožbe pristojno, z očitkom neupoštevanja njenega sporočila ne bi mogla uspeti," je Kotnik zapisal v komentarju, objavljenem na spletni strani Financ.

Po 20 mesecih čakanja na odločitev Sodišča EU-ja bi bilo po njegovem mnenju smotrno razmisliti, zakaj je bila "luksemburška ekspedicija" sploh potrebna. "Ta opazka ne leti toliko na ustanovo, v Sloveniji pristojno za tolmačenje ustavnega prava, kot na ustanovo, pri nas pristojno za tolmačenje vsega bančnega," je med drugim izpostavil.

Pozavarovalnica Sava prav tako zadovoljna
Pozavarovalnica Sava, ki je v postopku sanacije bank leta 2013 izgubila veliko sredstev, je poudarek ponovila. "Zdaj pričakujemo, da bo ustavno sodišče o tem vprašanju dokončno odločilo v najkrajšem času," so sporočili.

"Bistveni del danes izrečene sodbe Sodišča EU-ja o uporabi prava EU-ja pri sanaciji slovenskih bank z izrednimi ukrepi, ki jih je konec leta 2013 uvedla Banka Slovenije, je ugotovitev, da sporočilo Evropske komisije o bančništvu, na katerega se je sklicevala Banka Slovenije pri spremembah zakona o bančništvu, ki so bile potem podlaga za izredne ukrepe in izbris delnic ter podrejenih obveznic, ne more ustvarjati avtonomnih obveznosti za države članice in torej zanje nima zavezujočega učinka," so izpostavili.

Vlada je ravnala v skladu s pravili EU-ja
Nekdanja premierka Bratuškova je povedala, da je zanjo odločitev Sodišča EU-ja potrditev, da je tedanja vlada ravnala skladno s pravili Evropske komisije. V BS-ju sicer priznavajo, da sporočilo ni zavezujoč predpis, ki bi ustvarjal avtonomne obveznosti za vse članice EU-ja, a bi v primeru, da posamezna država pri ukrepih državne pomoči ne bi izpolnila navedenih pogojev glede predhodnega prispevka delničarjev in upnikov, v Bruslju takšne ukrepe po njihovem prepričanju utemeljeno zavrnili.

Sodišče EU-ja je po njihovih navedbah tudi potrdilo, da lahko Evropska komisija s sporočili določa splošne pogoje za odobritev državne pomoči bankam, ki vključujejo tudi predhodni izbris lastniških in podrejenih instrumentov v obsegu, ki je potreben za pokrivanje ugotovljenih izgub bank.

Davkoplačevalci so precej prihranili
Evropska komisija pa meni, da je sodba potrdila veljavnost sporočila o bančništvu iz leta 2013, s katerim je komisija vzpostavila merila za dodelitev državne pomoči bankam v težavah, še posebej v delu, ki kot pogoj za to opredeljuje pogoje za porazdelitve bremena med delničarji in imetniki podrejenih instrumentov, da ne bi prišlo do tveganja izkrivljanja konkurence.

Komisija izpostavlja, da porazdelitev bremen in pravila za sodelovanje lastniškega ter podrejenega kapitala pri kritju izgub ščitita davkoplačevalce in državne proračune. S tem se zagotovi, da lastniki, ki imajo lahko od svojega premoženja koristi, prvi prevzamejo breme izgub, ter da državna pomoč pride na vrsto zadnja. Uveljavitev teh pravil je v preteklosti evropskim davkoplačevalcem prihranila veliko denarja, ne da bi bila pri tem ogrožena finančna stabilnost, so še poudarili v komisiji.

Ministrstvo: Ukrepi so skladni s pravom EU-ja
Ministrstvo za finance je sodbo pozdravilo, a ob zavedanju, da bo končo odločitev še vedno imelo ustavno sodišče. Ocenilo je, da sodba potrjuje skladnost ukrepov iz leta 2013 s pravom Evropske unije. Na ministrstvu so spomnili, da je cilj porazdelitve bremena med delničarji in podrejenimi upniki zagotoviti, da banke s kapitalskim primanjkljajem pred dodelitvijo državne pomoči skupaj z delničarji in upniki ukrepajo v smeri zmanjšanja primanjkljaja, kar lahko omeji višino potrebne državne pomoči, medtem ko bi v nasprotnem primeru obstajalo tveganje izkrivljanja konkurence.

V takem primeru tudi ne bi bilo mogoče šteti, da je bila načrtovana državna pomoč in s tem obremenitev davkoplačevalskih sredstev omejena na najmanjšo potrebno, zaradi česar bi jo lahko Evropska komisija razglasila za nezdružljivo z notranjim trgom, se na ministrstvu sklicujejo na navedbe Sodišča EU.

Še enkrat pa so na finančnem ministrstvu spomnili, da so slovenske banke na podlagi pregledov s strani neodvisnih zunanjih izvajalcev izkazale kapitalski primanjkljaj v skupni višini 4,78 milijarde evrov. V izogib stečaju več sistemsko pomembnih bank, kar bi ogrozilo finančno stabilnost države, je bilo zato po njihovih navedbah treba odpraviti kapitalsko neustreznost bank. Pri tem se je izkazalo, da zasebni investitorji sredstev za dokapitalizacijo niso pripravljeni zagotoviti, zaradi česar je banke dokapitalizirala država.

Ker pa zagotovitev proračunskih sredstev za dokapitalizacijo bank pomeni državno pomoč, je bilo treba po navedbah ministrstva upoštevati pravila Evropske komisije za dodelitev državne pomoči bankam v težavah. Ta določajo, da državna pomoč banki, ki ne izpolnjuje minimalnih kapitalskih zahtev, ne sme biti dodeljena, dokler lastniški kapital, hibridni kapital in podrejeni dolžniški instrumenti v celoti ne prispevajo k izravnavi morebitnih izgub, so še spomnili.
Sporočilo za italijanske banke
Finančni trgi so že nekaj tednov zaskrbljeni nad dogajanjem v italijanskem bančnem sistemu. Tega namreč bremeni velik obseg slabih posojil, ki po ocenah dosega okoli 360 milijard evrov, dosedanji ukrepi oblasti v Rimu pa za zdaj niso zadostovali za ureditev razmer.

V Rimu snujejo ukrepe za kapitalsko krepitev bank, med katerimi je pod največjim pritiskom najstarejša evropska banka, toskanska Monte dei Paschi. Italijanske oblasti so v intenzivnih pogovorih z Evropsko komisijo, v Rimu pa si prizadevajo, da bi jim bilo treba pri reševanju kar najmanj poseči po udeležbi delničarjev in upnikov pri reševanju. V Italiji je to namreč zaradi velike izpostavljenosti malih vlagateljev politično zelo občutljivo vprašanje, zato naj bi iskali kreativne rešitve. To pa je pri določenih državah, tudi v Sloveniji, naletelo na neodobravanje.
Bloomber: Sodba krepi moč EK-ja
Medij Bloomberg je ocenil, da sodba Sodišča EU-ja krepi moč Evropske komisije v odločanju o načinu reševanja italijanskih bank. Nekoliko bolj predvideni so pri Reutersu, pa tudi na nemški tiskovni agenciji dpa. Izpostavljajo tisti vidik sodbe, kjer sodniki poudarjajo, da sprejetje smernic o pomočeh v bančnem sistemu Evropske komisije ne razbremeni obveznosti preverjanja posebnih izrednih okoliščin, ki jih uveljavlja posamezna država članica.
Na vprašanja o današnji sodbi Sodišča EU-ja se je sicer že odzvala Evropska komisija, posebej pa tudi komisarka za konkurenco Margrethe Vestager. "Sodišče je potrdilo, da je sporočilo komisije glede pomoči bančnemu sektorju veljavno. To je zelo pomembno, saj se pravila o državnih pomočeh v bančnem sektorju, ki so zavezujoča za komisijo, ne pa tudi za države članice, uporabljajo v več kot 22 državah EU-ja," je dejala Vestagerjeva.