Slovensko ustavno sodišče se je na sodišče EU-ja obrnilo z vprašanji glede razlage prava EU-ja v sporu med državo in razlaščenimi imetniki podrejenih instrumentov v leta 2013 saniranih slovenskih bankah.
Sodišče EU-ja je v sodbi, s katero odgovarja na vprašanja ustavnega sodišča glede sanacije bank konec 2013, presodilo, da porazdelitev bremen med delničarji in podrejenimi upniki za odobritev državne pomoči bankam ne krši prava EU.
Sodišče EU-ja je v sporočilu za javnost zapisalo, da je lahko Evropska komisija (EK) pri izvrševanju svoje diskrecijske pravice sprejme smernice, s katerimi določi merila, na podlagi katerih namerava presojati združljivost ukrepov pomoči, ki jih načrtujejo države članice, z notranjim trgom.
EK-ja sprejetje sporočila o bančništvu ne razbremeni obveznosti preverjanja posebnih izrednih okoliščin, ki jih uveljavlja država članica. Države lahko ohranijo možnost, da ji priglasijo načrte državnih pomoči, ki ne izpolnjujejo meril iz tega sporočila, in EK jih lahko v izjemnih okoliščinah tudi odobri. Sporočilo o bančništvu tako ne more ustvarjati avtonomnih obveznosti za države članice in torej zanje nima zavezujočega učinka.
Glede pogoja porazdelitve bremena med delničarji in podrejenimi upniki z namenom, da EK državno pomoči odobri, sodišče poudarja, da je bilo sporočilo sprejeto na podlagi določbe pogodbe o delovanju EU-ja, v skladu s katero lahko EK pomoči šteje za združljive z notranjim trgom. Z ukrepi porazdelitve bremena se mora namreč zagotoviti, da pri sanaciji sodelujejo vsi vpleteni vlagatelji, saj bi lahko sicer obstajalo tveganje izkrivljanja konkurence. EK s tem sporočilom ni posegla v pristojnosti Sveta EU, v katerem so združene članice unije.
Sodišče je tudi ugotovilo, da okoliščina, da v začetnih fazah mednarodne finančne krize podrejenim upnikom ni bilo treba prispevati k reševanju kreditnih institucij, upnikom ne omogoča sklicevanja na načelo varstva legitimnih pričakovanj. Ni namreč mogoče šteti, da je taka okoliščina natančno, brezpogojno in skladno zagotovilo, ki bi pri delničarjih in podrejenih upnikih lahko vzbudilo legitimna pričakovanja, da se zanje v prihodnje ne bodo uporabili ukrepi porazdelitve bremena.
Delničarji odgovorni za dolgove banke
Ker so delničarji odgovorni za dolgove banke do višine njenega osnovnega kapitala, po mnenju sodišča ni mogoče šteti, da to, da se v sporočilu zahteva, da za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke ti pred dodelitvijo državne pomoči prispevajo h kritju njenih izgub v enakem obsegu, kot če taka pomoč ne bi bila dodeljena, posega v njihovo lastninsko pravico.
Po direktivi EU-ja o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb pri gospodarskih družbah mora o vsakem povečanju ali zmanjšanju kapitala družb odločati skupščina delničarjev, a del sporočila, ki govori, da o nekaterih spremembah osnovnega kapitala ni treba odločati na skupščini, ni nezdružljiv z direktivo, ugotavlja sodišče.
Sodišče ugotavlja, da država članica pred dodelitvijo kakršnekoli državne pomoči ni zavezana bankam v težavah naložiti, da podrejene instrumente pretvorijo v lastniški kapital ali jih odpišejo niti da zagotovijo, da ti instrumenti v celoti prispevajo h kritju izgub. Vendar v takem primeru ne bo mogoče šteti, da je bila načrtovana državna pomoč omejena na najmanjšo potrebno, navaja sodišče.
Država članica in banke, upravičene do te pomoči, tvegajo, da bo EK izdal odločbo, v kateri bo navedeno pomoč razglasil za nezdružljivo z notranjim trgom. A je sodišče dodalo, da ukrepi pretvorbe ali odpisa podrejenih instrumentov ne smejo presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja zadevne banke.
Sodišče je v sodbi še ugotovilo, da ukrepi porazdelitve bremena spadajo pod pojem reorganizacijski ukrepi. To predstavlja ukrepe, s katerimi naj se ohrani ali ponovno vzpostavi finančni položaj banke in ki lahko vplivajo na že veljavne pravice tretjih oseb, vključno z ukrepi, ki vključujejo možnost začasne ustavitve plačil in izvršilnih ukrepov ali znižanje terjatev.
Nadaljevanje na ustavnem sodišču
V Sloveniji bo na podlagi mnenja sodišča EU-ja ustavno sodišče nadaljevalo razsojanje o ustavnosti izbrisa delnic in obveznic. Odločitev se pričakuje še letos. Špekulacij o posledicah morebitne zmage razlaščencev je veliko. Izbrisanih naj bi bilo za okoli 600 milijonov evrov. Vlada pravi, da so preigrali različne scenarije in se bolj ali manj pripravili.
Svoja stališča so sodišču posredovale tudi italijanska, španska in irska vlada. Mnenje bo namreč pomembno tudi za bančne sanacije drugje.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje