V prihodnjih dneh bo morda več znanega o načrtovani dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke, ki so jo prejšnji mesec tik pred zdajci prestavili. Država je namreč odločena dokapitalizirati banko. Foto: MMC RTV SLO
V prihodnjih dneh bo morda več znanega o načrtovani dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke, ki so jo prejšnji mesec tik pred zdajci prestavili. Država je namreč odločena dokapitalizirati banko. Foto: MMC RTV SLO
Franc Križanič
250 milijonov evrov vredna dokapitalizacija banke je po Križaničevih besedah donosna in varna naložba. Foto: MMC RTV SLO

Minister za finance Franc Križanič se odpravlja v Bruselj, kjer se bo srečal z vodstvom belgijske banke KBC, ki je druga največja lastnica Nove Ljubljanske banke. Spet se bodo pogovarjali o dokapitalizaciji, ki je decembra lani padla v vodo.

Svež kapital še pred probratom na trgu
Izvedli naj bi jo sicer v letošnjem prvem četrtletju, a se bo verjetno datum prestavil še za kakšen mese. "Vsekakor bi bili radi dovolj hitri, da bi ujeli morebiten skok povpraševanja po posojilih, tako da bi ponudba posojil vendarle lahko sledila rasti povpraševanja, če bo prišlo do gospodarskega preobrata," pravi Križanič.

A vsi se s Križaničem ne strinjajo. Preberite MMC-jev pogovor z ekonomistom Maksom Tajnikarjem: "V krizi je proračun, ne pa NLB"

A KBC, ki ima v lasti 30,6-odstotni delež naše največje banke, še okleva glede vpisa novih delnic, ki bodo po načrtih prednostne. To pomeni, da ne prinašajo glasovalnih pravic, pač pa višje dividende. Do zdaj se KBC po Križaničevih besedah za dokapitalizacijo ni odločila, ker se Slovenija ni zavezala, da bo od njih odkupila delnice v primeru odprodaje dokapitalizacijskih delnic.

Kmalu naj bi šli pred Evropsko komisijo Minister zatrjuje, da je slovenska država kot lastnica 33,1 odstotka delnic NLB-ja banko pripravljena dokapitalizirati tudi sama, a tega ne more storiti, ne da bi postopek prijavila pri Evropski komisiji. "Hkrati mora biti dokapitalizacija izvedena na način, kot bi jo izvedel vsak zasebni lastnik, in ne kot državna pomoč," dodaja. Gradivo naj bi pripravili konec prihodnjega tedna, nato pa ga bodo predstavili Evropski komisiji kot obvestilo o sodelovanju države kot lastnice pri dokapitalizaciji.

Dokapitalizacijo NLB-ja Križanič vidi kot investicijo, ki prinaša državi neto dobiček. Gre za donosno in varno naložbo, ki pa po drugi strani NLB-ju omogočila povečanje posojilne aktivnosti, je povedal. Osnovni kapital naj bi povečali tako, da bodo imeli lastniki prednostno pravico do vpisa novih delnic, pozneje pa jih bo lahko vplačala tudi javnost. Delnice, ki bodo ostale, bo vpisala država kot največja zainteresirana lastnica. Pri tem bodo lahko sodelovali tudi morebitni novi partnerji, a se morajo v skladu z delničarskim sporazumom s tem lastniki strinjati.