Tajnikar je za MMC dejal, da banka v zadnjih letih ni imela akumulirane izgube, hkrati pa ne načrtuje ambicioznejših investicijskih podvigov. "V tem trenutku so v krizi državni proračun in davkoplačevalci, ne pa NLB, in res bi bilo neprimerno dodatno obremenjevati proračun in davkoplačevalce," je še povedal o finančni injekciji države NLB-ju.

"NLB še dolgo ne bo propadel"
Razlog za dokapitalizacijo NLB-ja so po Tajnikarjevem mnenju obveznosti banke do tujine, ki jih bo morala poravnati v treh letih. Ker se bo morala v tem obdobju zagotovo ponovno zadolžiti, saj se razmere na finančnih trgih ne izboljšujejo, hkrati pa se naglo obuja trg posojil prebivalstvu in podjetjem, bo morala najprej razširiti posle in nato z dobički poskrbeti za poravnavo svojih dolgov, je prepričan Maks Tajnikar. Ob tem opozarja, da so prihranki v banki varni in da ni nobene potrebe po njihovem dviganju, saj zanje v določeni meri tako ali tako jamči država. Tudi o sanaciji NLB-ja po njegovem mnenju ni treba govoriti.

Ker se pri vprašanju največje slovenske banke pojavljajo različne špekulacije v zvezi z razlogi za dokapitalizacijo, nas je zanimalo tudi, ali propad NLB-ja še vedno ni mogoč. Tajnikar je dejal, da NLB še dolgo ne bo propadel, "prej kaj drugega. Če bi slučajno nastale takšne razmere, a jih v prihodnjih treh do petih letih ne more biti, pa bi NLB morala reševati država. Tedaj bi pač zaradi vseh zunanjih negativnih učinkov takšnega propada stroške slabega menedžmenta prevzeli davkoplačevalci ali tuj kupec", je dodal Tajnikar.

Križanič: Dokapitalizacija za širitev, dokapitalizacija za financiranje naložb
Da pa vse v naši največji banki vendarle ni tako rožnato, dokazujejo različne izjave ministra za finance Franceta Križaniča. Ta je konec decembra, ko je sporočil, da bo država NLB dokapitalizirala sama, dejal, da je dokapitalizacija potrebna zaradi širitve na jugovzhodno Evropo, pozneje pa je dejal, da jo potrebuje za financiranje investicijskih projektov v tujini.

Predsednik uprave NLB-ja Božo Jašovič je nato pojasnil, da se med krizo daje večji poudarek kapitalu banke in da bo NLB dokapitaliziran, ker je za vsako banko ključno imeti kapital. Pomembnost kapitala je po njegovih besedah še toliko večja med krizo, ko se spreminja bančna regulativa. Kriza je razkrila tudi, da so imele banke preveč dolga in so zato v kriznih razmerah izpostavljene velikim nihanjem. Poudaril je, da to ne bo sanacija banke, če pa dokapitalizacija ne bo uspela, se bo banka po njegovih besedah morala krčiti.

Leto 2010 bo za bančni sektor izjemno težko
Kot že omenjeno, pa je Marko Kranjec prepričan, da ima NLB na voljo dovolj kapitala, zato dokapitalizacija ni potrebna. Država se je po njegovem mnenju odločila za dokapitalizacijo, ker želi, da banka prevzame del pospeševanja gospodarstva, ki zdaj sloni na proračunu. "Država je gospodarstvu pomagala s svojimi ukrepi, predvsem z jamstveno shemo, a se je morala za to zadolževati. Ni normalno, da proračun pospešuje gospodarstvo, to morajo početi finančne institucije. In država bo skozi dokapitalizacijo omogočila NLB-ju, da bo prevzel del aktivnosti," je razloge za dokapitalizacijo pojasnil Kranjec.

Dodal je, da bo leto 2010 še slabše za bančni sektor. Slovenske banke sicer niso pretirano obremenjene s slabimi posojili, a se razmere poslabšujejo, je pojasnil. Naj dodamo, da je 50 milijonov evrov v letošnjem proračunu rezerviranih tudi za dokapitalizacijo NKBM-ja.