Po dolgotrajnih opozorilih sindikatov in razkritju žalostnih zgodb o neplačanih delavcih v Nemčiji se zdaj le obeta zaostritev nadzora nad izdajo listin za napotitev. Foto: BoBo
Po dolgotrajnih opozorilih sindikatov in razkritju žalostnih zgodb o neplačanih delavcih v Nemčiji se zdaj le obeta zaostritev nadzora nad izdajo listin za napotitev. Foto: BoBo
Napoteni delavci v tujini večkrat ostanejo brez poravnanih plač, socialnih prispevkov, brez možnosti za dopust. Foto: BoBo

Delodajalci za delavce, ki jih želijo napotiti v drugo državo članico EU-ja, potrebujejo obrazec A1 (nekdanji E101), ki ga na podlagi predpisov EU-ja izda pristojna območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Za pridobitev listine morajo podjetja izpolnjevati več pogojev, med drugim je treba delavca v zavarovanje prijaviti vsaj mesec dni pred napotitvijo, drugi pogoj je, da redno opravljajo dejavnost v Sloveniji, kjer morajo ustvariti vsaj 25 odstotkov prometa.

Na ZZZS-ju so leta 2008 izdali 17.864, leta 2010 25.573, leta 2012 68.016, lani pa že 103.370 teh obrazcev. Posledica stalne rasti števila napotenih delavcev iz Slovenije v druge države EU-ja je tudi rast zlorab in kršitev pravic napotenih delavcev.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) na to opozarjajo že dobri dve leti. Sindikalist Goran Lukič je pojasnil, da pri njih informacije, svetovanje in tudi pravno zastopstvo išče vse več delavcev, ki se znajdejo v stiski v državah, kot so Nemčija, Avstrija, Nizozemska, Luksemburg. "Vzorec je vedno enak," je dejal. Napoteni delavci v tujini ostanejo brez poravnanih plač, socialnih prispevkov, brez možnosti za dopust.

Največ kršitev v gradbeništvu
Kršitelji so podjetja, registrirana v Sloveniji, ki izkoriščajo slovenski sistem izdajanja listin A1, pri čemer jih največ deluje v gradbeništvu in industriji, med delavci pa niso le delavci tretjih držav, kot se pogosto predvideva, temveč je vse več tudi slovenskih delavcev. V ZSSS-ju napotenim delavcem po Lukičevih besedah pomagajo tako, da jih povežejo s tujimi kolegi, pri čemer imajo posebej dobre izkušnje v Nemčiji.

Marko Tanasić iz ZSSS-ja pa se je obregnil ob lahkotnost izdajanja listine A1. Pogoj, da mora podjetje, ki želi napotiti delavca v tujino, v Sloveniji ustvariti 25 odstotkov prometa, se ne preverja, delodajalci pa dovoljenja dobivajo, četudi v Sloveniji ne opravljajo dejavnosti, je opozoril. Podjetja poleg tega kljub drugačnim pravilom napotene delavce "izposojajo" "poslovnim partnerjem", je dodal.

V ZZZS-ju sicer priznavajo, da iz članic EU-ja prihaja vse več zahtev, naj preverijo, ali podjetja res izpolnjujejo pogoje za napotitev delavca. V primerih, ko se ugotovi, da pogoji za napotitev niso izpolnjeni, se zahteva preklic listine A1, so zatrdili in tako zavrnili navedbe ZSSS-ja, da preklic v Sloveniji ni mogoč.

Problem pa je, tako na ZZZS-ju, da nimajo dovolj tehničnih in kadrovskih zmogljivosti za zahtevano preverjanje delodajalcev, prav tako ne pooblastil in kompetenc za vodenje postopkov, vezanih na njihovo izplačevanje plač, prispevkov za socialno varnost ipd. V teh primerih se zato obrnejo na Inšpektorat RS za delo in Finančno upravo (Furs), kjer pa opozarjajo, da so kadrovsko podhranjeni.

Država napoveduje ukrepe …
Zaradi številnih zlorab Slovenija namerava zaostriti preverjanja izpolnjevanja pogojev. "S tem ciljem se bo prioritetno dopolnilo navodilo ZZZS-ja," so navedli na ministrstvu za delo. Furs in ZZZS pa bosta preverila tudi možnost uskladitve baz podatkov. ZZZS bi tako primarno izdal obrazce A1 le delodajalcem, ki so že predložili obračun davčnih odtegljajev (obrazce REK), medtem ko bi morali vsi, ki tega še niso storili, izkazati, da znaten del dejavnosti res opravljajo v Sloveniji.

Na vprašanje, zakaj se za ukrepanje kljub pozivom sindikatov niso odločili prej, so odvrnili, da so želeli problematiko reševati že januarja, a se to zaradi odpovedi sodelovanja zdravstvene blagajne ni zgodilo. Opozorili so še, da so zoper zlorabe pravic delavcev na splošno v preteklem obdobju pripravili več drugih zakonskih rešitev in da je ministrstvo za gospodarstvo pripravilo osnutek novele, ki želi onemogočiti ustanavljanje podjetij delodajalcem z nepoštenimi poslovnimi praksami.

Vse to ne zadostuje, menijo sindikalisti. Sistem reševanja problema izdajanja obrazcev A1 bi moral po mnenju Marka Tanasića vključevati vzpostavitev jasnih pogojev in meril za njihovo ocenjevanje, oblikovanje dokumentov in meril za preverjanje teh meril, določitev ustanov, ki bodo ta dokazila zagotavljale, in načina njihovega dela ter določitev krovne ustanove. Poudaril je še, da bi položaj izboljšal prenos evropske direktive, ki mora biti izveden do junija 2016.