Počivalšek je po sestanku predstavnikov gospodarskega in finančnega ministrstva, Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) ter Slovenskega državnega holdinga (SDH), povedal, da jih je italijanski vlagatelj v ponedeljek prek medijev obvestil, da od nakupa odstopa, ker je nezadovoljen s pogajanji med DUTB-jem in hrvaško slabo banko DAB. Minister se je sicer obregnil ob to, da so Italijani o odstopu od nakupa najprej obvestili medije, sam pa se je v pogajanja vmešal zaradi neodzivnosti hrvaške strani.

"Pripravili smo plan B, po katerem bo DUTB družbo prestrukturiral po načelu zasebnega vlagatelja," je pojasnil Počivalšek in dodal, da Cimos posluje bolje, zato ne drži, da bi izgubljal naročnike. Ob tem je opozoril, da ne gre za državno pomoč, saj bo DUTB ravnal po načelih zasebnega vlagatelja. To je potrdil tudi glavni izvršni direktor DUTB-ja Imre Balogh, ki je zagotovil, da je njihov načrt namenjen zagotavljanju stabilnosti družbe: "DUTB bo tu ravnal kot zasebni vlagatelj z vsemi tveganji. Zagotovili bomo, da bo družba nadaljevala razvoj. V sodelovanju s SDH-jem smo že prestrukturirali družbo in to bomo tudi nadaljevali."

Finančni okvir "načrta B" ni znan
Dodal je, da ne gre za prepovedno državno pomoč, "saj gre pri tem za načelo zasebnega vlagatelja, z vsemi obveznostmi vred, in ne le zgolj za denarno pomoč." Finančnih podrobnosti tovrstnega prestrukturiranja Balogh ni želel razkriti, je pa namignil, da bo to v okvirih, ki jih je določil italijanski kupec, ki je za Cimos ponujal 110 tisoč evrov in 20 milijonov evrov za naložbe v družbo. Glede vprašanja nedovoljene državne pomoči je Balogh dejal, da bodo ta načrt morali še uskladiti z Evropsko komisijo, a je glede na potek dogodkov prepričan, da bo komisija prisluhnila.

Ob tem je Počivalšek dodal, da so do zdaj "naredili vse, kar so lahko", saj se je treba zavedati, da so se Italijani in Hrvati pogajali pol leta, pogajanja pa so "so stekla naprej šele, ko se je on vključil". Počivalšek je sicer priznal, da nosi del odgovornosti za umik kupca, ki pa je po njegovem mnenju "kupec vprašljive vrednosti". Dodal je, da bi ga bilo bolj strah, če bi za prestrukturiranje Cimosa skrbel kupec vprašljive kredibilnosti.

Dogovor ni več aktualen
Spomnil je tudi, da je bil sporazum med DUTB-jem ter Hrvaško in DAB-jem pogojen s predhodno uspešno končano transakcijo z Italijani, zato sporazum s Hrvati "zdaj ni več v igri". Bodo pa, tako Počivalšek, skupaj s hrvaško stranjo skušali to poglavje zapreti.

"Ključni problem je, kako prepričati Cimosove kupce, da bo DUTB ravnal kot skrben vlagatelj. Ti pogovori že potekajo in tu je italijanski sklad ravnal škodljivo za Cimos," je kot enega glavnih problemov izpostavil Počivalšek, ki pravi, da je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi do nakupa prišlo. Na vprašanje, ali jim je uspelo zaščititi Cimosova znanja in tehnologijo pred tem, da bi si jih Italijani prisvojili, pa Počivalšek odgovarja, da so za zaščito poskrbeli.

ZL bi reševal po načelu državnega lastnika
V opozicijski Združeni levici niso naklonjeni predlagani rešitvi za Cimos, saj menijo, da podatek, da namerava država vstopiti v Cimos za omejeno obdobje od treh do petih let, pomeni, da bo Cimos šel skozi cikel odpuščanj, racionalizacij in povečevanja dobičkonosnosti, da bi ga država lahko ponovno poskušala prodati, kar pa da je izrecno škodljivo. "Da podjetje v državni lasti skubimo in odpuščamo zaposlene, pomeni, da bomo na državo naložili stroške zato, da si bo to podjetje lahko povečalo dobičkonosnost," je dejal vodja poslanske skupine ZL Luka Mesec.

V ZL-ju bodo vztrajali pri tem, da se Cimos pripravi na to, da dolgoročno ostane v državni lasti, da se razvije in ohrani delovna mesta ter se iz njega naredi, kar je nekoč bil. Po Meščevem mnenju je treba najprej zastaviti dolgoročno vizijo Cimosa. Torej narediti stabilen načrt za, denimo, 10 let, si v tem času zadati cilje, kako reprogramirati in poplačati posojila ter oceniti raven potrebne dokapitalizacije.

Tek za zamujenim vlakom
Po mnenju dolgoletnega nadzornika in predsednika uprave Banke Koper Vojka Čoka pa gre iskati razloge za trenutno stanje Cimosove zgodbe v slabem upravljanju družbe, kjer se je zanemarila skrb za dolgoročno vzdržnost poslovanja podjetja. Po njegovem mnenju zdaj tečemo za zamujenim vlakom, namesto da bi sprejeli prave ukrepe takrat, ko je Slovenija še bila enakopravna partnerica v postopku.

"Bila bi velika škoda, če bi šlo tehnično znanje Cimosa v nič," je poudaril Čok. Opozoril je, da se lahko zgodi, da bo podjetje "postalo plen" in se bo z njim nekdo okoristil. "Zna se zgoditi, da bo nastala velika in nepopravljiva škoda, kar bo vodilo v izgubo pogajalskega položaja, nekatere stvari pa bo treba nastaviti na novo," je poudaril.

Postopek je stekel lani avgusta
Prodajni postopek je stekel avgusta lani, ko so se za skupno prodajo 92,3-odstotnega deleža Cimosa odločili DUTB (47,5 odstotka), država oz. SDH (24,26 odstotka), NLB (9,44 odstotka), Gorenjska banka (5,74 odstotka), Abanka Vipa (2,42 odstotka), NKBM (2,2 odstotka) in SID banka (0,74 odstotka). Pogodbo so oktobra lani nato podpisali z edinim preostalim interesentom, italijanskim skladom Palladio Finanziaria oz. njegovo družbo TCH Cogeme, ki pa je na koncu zaradi zapletov glede reševanja Cimosovega pravnega spora na Hrvaškem od nakupa odstopil.