Po besedah sklada odložni pogoji niso bili izpolnjeni do 31. januarja, zato vsi sklenjeni dokumenti samodejno prenehajo veljati. "V zadnjem tednu so namreč različni politiki poudarjali, kako TCH Cogeme oziroma njegov lastnik sklad Palladio Finanziaria ni poslal uradne 'odpovedi' sodelovanja pri nakupu. Ker odložni pogoji niso bili izpolnjeni, jim tega tudi ni treba narediti," so zapisali v sporočilu za javnost.
Predstavniki slovenskega gospodarskega ministrstva in prodajalcev na čelu z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) so pretekli teden, potem ko so Italijani že sporočili, da se iz posla umikajo, zatrjevali, da pogovori še potekajo. Iz DUTB-ja so danes sporočili, da bodo "prodajalci začeli takoj izvajati alternativni načrt". "Ta predvideva podobne ukrepe, kot so bili predvideni v dozdajšnjih pogajanjih. S tem bodo prodajalci zagotovili možnosti za nadaljnje delovanje Cimosa tudi v prihodnje."

Sekretar regijskega odbora sindikata kovinske in elektroindustrije Sašo Ristič je za Radio Slovenija ponovno izrazil razočaranje in ogorčenost zaradi nesposobnosti prodajalcev, ki morajo po njegovem mnenju odgovarjati za neuspeh.
Han bi se usedel z DUTB-jem in SDH-jem
Na potrditev sklada so se kritično do njegovih prodajalcev odzvali tako v opoziciji kot koaliciji. Vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han je poudaril, da bo drugega kupca težko najti.

Vlada mora po njegovih ocenah najprej pridobiti vse potrebne podatke od DUTB-ja in Slovenskega državnega holdinga (SDH) glede tega, kako so se pogajali in kakšne pogodbe so obravnavali. "Če bo zadeva padla v vodo - in videti je, da bo padla - moramo iskati krivce na DUTB-ju in SDH-ju," je dejal Han, saj morajo tamkajšnji odgovorni o tem "veliko vedeti, če pa ne vedo, niso sposobni opravljati te naloge in se morajo posloviti", je prepričan.

Vlado je tudi pozval, naj delavcem Cimosa iz prve roke pojasni, kakšno je stanje in kaj lahko pričakujejo. "Če bo zgodba izgubljena, smo krivi sami," je poudaril Han in dodal, da mora DZ pomagati, tudi s spremembo zakonodaje, če bo treba.

Mesec: Privatizacija ni rešitev
Alenka Bratušek iz Zavezništva pa je vlado pozvala k maksimalnim naporom za ohranitev delovnih mest. "Ničesar ne naredimo, če drugje odpiramo po dvesto in dvesto delovnih mest, tukaj pa jih bomo naenkrat v zrak spustili celo več kot 4.000," je dejala. Po njeni oceni je vlada naredila premalo, k odgovornosti pa je pozvala DUTB, SDH, ministrstvo za gospodarstvo in finance ter predsednika vlade.

Pojasnila je, da o tako imenovanem načrtu B za reševanje Cimosa ne ve ničesar, upa pa, da ga vlada ima.

Odzvali so se tudi v Združeni levici. Vodja njene poslanske skupine Luka Mesec meni, da je odstop sklada pokazal, da privatizacija ni rešitev za podjetje. V poslanski skupini so tudi zahtevali nujno sejo odbora za gospodarstvo, svoje videnje rešitve in odgovornosti pa bodo predstavili v torek na novinarski konferenci.
Poslanec DeSUS-a Uroš Prikl meni, da je težko s prstom pokazati na enega odgovornega, temveč je treba pogledati, kdo je v preteklosti vlekel usodne poteze glede Cimosa. DeSUS je bil v vseh vladah v času reševanja podjetja, a po Priklovih besedah ključnih položajev, povezanih s tem, niso imeli. Predsednik stranke Karl Erjavec pa je za TV Slovenija dejal, da upa, da bodo tudi organi pregona pogledali, kaj je počelo prejšnje vodstvo, ki je to podjetje pripeljalo v težave.

Jernej Vrtovec iz NSi-ja je ocenil, da so za dolgoletne težave Cimosa najodgovornejše nekdanje uprave in nadzorni sveti, odgovornost "za klavrn konec prodaje Cimosa" pa nosita izključno vlada ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, so sporočili iz poslanske skupine.
V SMC-ju za komentar niso bili dosegljivi.

Marić še kar govori o podpisu sporazuma
Hrvaški sindikat metalurgov pa še ni prejel uradnega obvestila, da ne namerava kupiti 92-odstotnega deleža Cimosa, je dejal predsednik sindikata Vedran Dragičević. Dragičević je ob tem spomnil na današnjo izjavo ministra za državno premoženje Gorana Marića, ki ni omenjal, da bi TCH Cogeme, prek katerega je italijanski sklad Palladio Finanziaria nameraval kupiti Cimos, odstopil od načrtovanega posla.

Dragičević meni, da bodo lahko Cimosovi obrati na Hrvaškem morda nadaljevali z obratovanjem v skladu s hrvaškimi zakoni, a bodo počakali na razplet pogajanj.

Marić je tudi danes ponovil, da bodo v naslednjih nekaj dneh podpisali pogodbo s slovensko stranjo o poravnavi Cimosovega spora na Hrvaškem in da sporazum predvideva ohranitev delovnih mest na Hrvaškem. Marić je izjavo dal, še preden so Italijani znova sporočili, da so se umaknili iz postopka. Marić je medtem dejal, da se bosta na začetku tega tedna slišala s slovenskim ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom zaradi dogovora o terminu podpisa pogodbe.

Sporni pogoji umaknjeni, a posel je vseeno propadel
Med omenjenimi odložnimi pogoji je bil ključen uspešen dogovor med Cimosom in Hrvaško agencijo za zavarovanje depozitov in sanacijo bank (DAB). DAB je s tožbo od Cimosa zahteval plačilo 57 milijonov evrov. Na tolikšno vrednost naj bi namreč po mnenju DAB-a z obrestmi narasel dolg, ki si ga je Cimos nakopal, ko si je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pri Riječki banki izposodil 20 milijonov evrov za naložbo v tovarno v Buzetu.

Počivalšku in Mariću je dogovor uspelo skleniti tik pred iztekom roka 31. januarja letos. Hrvaška vlada je sicer potrdila dogovor, po katerem bi DUTB za terjatve hrvaškega DAB-a do Cimosa plačal sedem milijonov evrov. A se je nato zgodil zasuk, ko je Hrvaška nenadoma zahtevala še, da Italijani v Cimosovih hrvaških podjetjih še dve leti ne bi smeli odpuščati, čeprav so se sprva dogovorili le za eno leto. Novi pogoji pa so bili za italijanski sklad nesprejemljivi.
Sledila so dodatna usklajevanja, ki so se končala pretekli teden, v predlogu sporazuma pa omenjenih pogojev ni več. Gospodarsko ministrstvo je zato menilo, da z uskladitvijo dogovora med slovensko in hrvaško stranjo ovir za izpeljavo posla ni več.
Kaj bo s hrvaškimi nepremičninami?
Spletni portal Siol.net opozarja tudi na še nerešeno vprašanje lastništva Cimosovih nepremičnin v Buzetu in Roču. Hrvaško državno pravobranilstvo je namreč po tistem, ko je DAB vložil tožbo proti Cimosu, začelo izpodbijanje vpisa nepremičnin, ki so po zadnjih vrednotenjih ocenjene na 40 milijonov evrov. Ker še vedno obstaja nevarnost, da jih bo Cimos izgubil, tudi to pomeni ogromno tveganje za družbo in s tem za morebitnega novega lastnika, navaja portal.