Da je dogovor med državama sklenjen, je že dopoldne potrdila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki se je srečala s hrvaškim ministrom za finance Zdravkom Marićem. "Potrditev hrvaške vlade smo čakali že nekaj časa in upam, da bo to omogočilo, da bo dogovor glede prodaje Cimosa vendarle sklenjen kljub zapletom zadnjih dni," je dejala finančna ministrica in izrazila prepričanje, da se lahko zadeva še vedno ugodno reši.

Z italijanskega sklada Palladio Finanziaria oz. njegove družbe TCH Cogeme so namreč v ponedeljek prek družbe Alta sporočili, da odstopajo od nakupa Cimosa, kot razlog pa navedli, da kljub večkratnemu podaljšanju roka še vedno ni rešen spor med Cimosom in hrvaško slabo banko DAB glede poplačila terjatve, ki izvira iz 90. let prejšnjega stoletja.

Rešitev tega vprašanja je bil eden glavnih odložnih pogojev za sklenitev prodaje 92-odstotnega deleža, ki so ga skupaj prodajali Družba za upravljanje terjatev bank, Slovenski državni holding in nekatere banke. Pozno popoldne pa je dosego dogovora o Cimosu potrdil tudi hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić, ki bo dogovor z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom podpisal prihodnji teden.

"Napetosti zaradi odpuščanja delavcev"
Marić je dejal, da sta bila s Počivalškom ves čas pogajanj v stiku in da sta se pogovarjala tudi danes zvečer. "Ni prostora za špekulacije, končni dogovor je pred nami. Napetosti so bile zaradi tega, ker nismo mogli sprejeti odpuščanja delavcev, zdaj pa je tudi pri tem dosežen kompromis."

Potrdil je, da bodo v pogodbi zagotovljena vsa delovna mesta v Cimosu za naslednji dve leti. Zavrnil je možnost, da bi sprejeli zahtevo vlagateljev italijanskega sklada Palladio Finanziaria oz. njegove družbe TCH Cogeme, da hrvaško državno tožilstvo ne bo moglo preverjati poslovanja Cimosa. "Investitor je verjetno špekuliral z odstopom, da bi popravil svoj pogajalski položaj, a je potrpežljivost pripeljala do rešitve," je še povedal Marić.

Je bila napaka storjena v DUTB-ju ali SDH-ju?
Četudi so slovenski in hrvaški predstavniki zbližali stališča, je nerešeno ostalo tudi vprašanje lastninske pravice nad Cimosovimi nepremičninami v Buzetu in Roču, ki jo je hrvaško državno pravobranilstvo poskušalo izpodbijati. S hrvaške strani odziva na dogajanje za zdaj še ni bilo.

Ministrica Vraničar Ermanova je povedala, da je pri reševanju tega vprašanja ključna vloga DUTB-ja - ta kot največji lastnik Cimosa vodi postopek - in SDH-ja, ki morata svojo vlogo odigrati. Najprej se je treba vprašati, ali je bila napaka storjena v DUTB-ju ali SDH-ju, je dejala Vraničar Ermanova in dodala, da položaj zelo podrobno spremljajo skupaj z ministrom za gospodarstvo. Ko bodo videli, kakšen je dejanski rezultat in ali je odločitev italijanskega kupca, da se izvzame iz postopka, dokončna, bodo ocenili posledice. V tem primeru bodo preučili tudi morebitno odgovornost, je še povedala Vraničar Ermanova.

O Cimosu tudi koalicija?
Na dogajanje so se odzvali tudi v koaliciji. Tako je vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han pozval prvake koalicijskih strank, naj se čim prej sestanejo in najdejo rešitev za Cimos. Han meni, da mora politika prevzeti odgovornost za obstoječa delovna mesta, ki so ravno toliko ali še pomembnejša kot ustvarjanje novih delovnih mest.

Han meni, da Počivalšek ni glavni krivec za nastali položaj, meni pa, da bi morala vlada prevzeti odgovornost za ogrožanje usode zaposlenih v skupini in – če je treba – napisati tudi poseben zakon.

Vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer poziva vse vpletene strani, da odgovorno nadaljujejo pogovore in dejavnosti v skladu z dozdajšnjimi dogovori ter s tem naredijo vse, da se ohranijo prepotrebna delovna mesta v Sloveniji in regiji. Dejavnosti glede prodaje Cimosa pa v poslanski skupini SMC-ja ne komentirajo, ker proces vodijo druge pristojne institucije.

ZL predlaga status pomembne naložbe
Poslanec DeSUS-a Uroš Prikl meni, da je politika sicer odgovorna, a ob tem izpostavlja neposredno povezane institucije, torej SDH in DUTB. Po njegovem mnenju je težko s prstom pokazati na enega odgovornega, treba pa je pogledati, kdo je v preteklosti vlekel usodne poteze glede Cimosa. DeSUS je bil v vseh vladah v času reševanja podjetja, a po Priklovih besedah ključnih položajev, ki bi bili s tem povezani, DeSUS ni imel.

V opozicijskem ZL-ju pa so že napovedali predlog za sklic nujne seje pristojnega parlamentarnega odbora. Vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec se ob tem sprašuje, zakaj je bil sploh ustanovljen DUTB, če ne rešuje podjetja, ki ima potencial, a obenem breme dolga. V ZL-ju sicer ne obžalujejo umika italijanskega kupca, saj gre za finančni sklad. Bodo pa v ZL-ju zahtevali, da DUTB svojo naložbo v Cimos prenese na SDH in mu nato podeli status pomembne naložbe.

V NSi-ju in Zavezništvu prst uperili v lastnike
Vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin je poudaril, da je za stanje, v katerem se je znašlo podjetje, odgovoren lastnik, pri katerem je treba iskati tudi politično odgovornost. Pri Cimosu se je po Toninovem mnenju že ves čas kazalo, da je lastnik ravnal neodgovorno oz. sprejemal neodgovorne poslovne odločitve, dolg pa se je kopičil. Z načinom poslovanja, kot ga ima to podjetje, nekaj ni v redu, zato bo treba nekatere zadeve spremeniti in postaviti na novo, meni Tonin.

Podobno na lastnike opozarja poslanka Zavezništva in nekdanja premierka Alenka Bratušek. Na vprašanje njene odgovornosti v zvezi s Cimosom odgovarja, da se je treba najprej vprašati, zakaj je Cimos končal v težavah in v času njenega vodenja vlade tudi v prisilni poravnavi, ter zakaj lastniki niso začeli reševati težav, ko bi jih bilo treba. Po njenih besedah se je prisilna poravnava spomladi 2014 očitno zdela edina mogoča rešitev pred stečajem.

Ima Slovenija pripravljen rezervni načrt?
Po poročanju spletne izdaje Dela pa naj bi imela Slovenija v primeru odstopa italijanskega kupca pripravljen rezervni načrt, po katerem bi SDH in DUTB ostala lastnika in sama izpeljala prestrukturiranje podjetja. To pa bi bila zelo zapletena naloga, saj država Cimosu ne sme več dajati državne pomoči.