To bi v proračun prineslo 130 milijonov evrov, toda zaradi višjega DDV bi se zvišale cene, povečala bi se inflacija, to pa pomeni usklajevanje vseh pokojnin, plač v javnem sektorju, socialnih transferjev … neposredno bi tako izginilo 70 milijonov evrov. V seštevku dobimo od 50 ali 60 milijonov evrov v državni proračun, letnega primanjkljaja pa je kar 1,8 milijarde evrov. Večji DDV se izkaže za precej idiotski instrument ekonomske politike. Zaradi višje inflacije bi se podražili tudi krediti, ta zgodba je nora.
Z DDV-jem se vsak državljan sreča pri skoraj vsak dan. Primer - v času malice Janez Novak skoči v trgovino, kupi sendvič, jogurt in nekaj sladkega. Plača 2 evra in 66 centov. Država po nižji, 8-5 odstotni davčni stopnji, zaračuna 21 centov davka.
13-evrski obisk pri frizerju državi prinese evro in dva centa. Novak si privošči tudi klepet s prijateljem ob kavi, ki je obdavčena po najvišji, 20-odstotni točki. DDV zato znaša 58 centov, je za TV Dnevnik poročala Vesna Zadravec.
Tri milijarde je oklestila kriza
To je le nekaj primerov, kako država polni svoj proračun. Na prvi pogled majhni zneski predstavljajo kar polovico vseh davčnih prihodkov. Ob koncu leta 2010 je država z DDV-jem zaslužila skoraj tri milijarde evrov.
Ravno ta zelo pomemben državni vir pa je oklestila gospodarska in finančna kriza, zato so vse bolj žive ideje o dvigu davka za eno odstotno točko.
Ministrstvo o dodatnih 205 milijonih
Po izračunih ministrstva za finance bi dvig najnižje in najvišje stopnje DDV-ja za eno odstotno točko državno blagajno napolnil za dodatnih 205 milijonov evrov. Kdo bi ta dvig najbolj občutil in kakšni so njegovi širši vplivi? Ekonomisti vidijo več negativnih kot pozitivnih.
Ovin: Dvig bo najbolj prizadel potrošnike
Rastko Ovin z mariborske Ekonomsko-poslovne fakultete meni, da bi dvig DDV-ja prodajalci kompenzirali z dvigom cene ter težo prenesli na kupce. "Odgovor je jasen, najbolj bi prizadel potrošnike," je dejal za TV Dnevnik.
Opozoril je še na drug problem: "Mi ne smemo pozabiti, da Slovenija sedi na tempirani bombi glede inflacije," je izjavil. Dvig DDV-ja pa pomeni ravno to - višjo inflacijo.
Majcen: Več državi, manj prebivalstvu
Ukrep res povečuje prihodke države, hkrati pa poslabšuje stanje prebivalstva, pa je ocenil Boris Majcen, direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja. Strinja se, da je ukrep sam zase nesmiseln.
Najbolj učinkovit način polnjenja blagajne je seveda okrepitev slovenskega gospodarstva in potrošnje, je sklenila Zadravčeva.
Lista Zorana Jankovića je v predvolilni kampanji ena redkih, ki je dvig DDV-ja za eno odstotno točko vključila v svoj program. Po pogajanjih z Listo Virant pa je Janković kot skupno točko dveh strank izpostavil stališče, da DDV-ja ne gre dvigati takoj na začetku mandata, ker je to "bolj ukrep v skrajni sili".
To bi v proračun prineslo 130 milijonov evrov, toda zaradi višjega DDV bi se zvišale cene, povečala bi se inflacija, to pa pomeni usklajevanje vseh pokojnin, plač v javnem sektorju, socialnih transferjev … neposredno bi tako izginilo 70 milijonov evrov. V seštevku dobimo od 50 ali 60 milijonov evrov v državni proračun, letnega primanjkljaja pa je kar 1,8 milijarde evrov. Večji DDV se izkaže za precej idiotski instrument ekonomske politike. Zaradi višje inflacije bi se podražili tudi krediti, ta zgodba je nora.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje