"Mislim, da bi nas za NLB moralo skrbeti," je za STA stanje v NLB-ju ocenil Janez Šušteršič s koprske fakultete za management. Meni, da rezultat Nove Ljubljanske banke (NLB) na evropskih stresnih testih ni dober in da bi NLB brez spomladanske dokapitalizacije razpolagal z manj kot štirimi odstotki najbolj kakovostnega temeljnega kapitala. "Mislim, da je s tem težko biti zadovoljen," je poudaril. Je pa zadovoljen z rezultati Nove Kreditne banke Maribor (NKBM).

"NLB-ju treba omogočiti normalno poslovanje"
Maksa Tajnikarja rezultati niso presenetili. Ob tesnem rezultatu NLB-ja je poudaril, da je treba NLB omogočiti normalno poslovanje, saj "dokler banka skrbi bolj za to, ali bo prestala stresne teste ali ne, se težko ukvarja z naložbeno politiko."

Tako kot Šušteršič je tudi Tajnikar prepričan, da je naša največja banka prestala teste samo zaradi spomladanske dokapitalizacije, toda po njegovem mnenju bo v kratkem potrebna nova finančna injekcija v NLB, saj so "obveznosti slovenskih bank do tujine izredno visoke, in to pomeni, da je za delovanje banke v kratkem potrebna nova dokapitalizacija," ampak ne iz državnega proračuna nadaljuje, denar za drugo fazo dokapitalizacije, ki bo potrebna še letos, bi po njegovem mnenju moral zagotoviti zasebni naložbenik.

"Če se dela v tej smeri, se vedno uspe, mislim pa, da se doslej zaradi blokade s strani KBC-ja in slovenskega odpora do vstopa zasebnih investitorjev v NLB ni pretirano delalo v tej smeri," je za STA poudaril nekdanji minister za gospodarstvo.

"Poštena" dokapitalizacija bi NLB omogočila, da bistveno bolj dejavno razrešuje težave v gospodarstvu. "NLB je v mnogo velikih zgodbah slovenskega gospodarstva ključni subjekt. Če ne reagira v teh primerih, če ne vodi določenih postopkov reševanja podjetij, potem jih nihče drug ne more voditi," sklene.

Ugoden rezultat stresnega testa za NKBM Tajnikar pripisuje prav dejstvu, da je imela banka v preteklosti manj agresivno politiko in pri kreditiranju gospodarstva ni sodelovala v takšni meri kot NLB. "NKBM je bila manjša, manj pomembna, manj izpostavljena in manj sposobna sodelovati v tej zgodbi o pregrevanju gospodarstva, ki vsebuje tudi tajkunske in druge zgodbe."

"Potrebna je hitrejša dokapitalizacija"
Predsednik uprave Unicredit banke Slovenija in nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar prav tako ni presenečen nad rezultati stresnih testov za NKBM in NLB.

Arhar opozarja, da bo treba pri dodatni dokapitalizaciji NLB-ja postopke voditi hitreje kot pri zadnji dokapitalizaciji. "Sedanji proces z dodatnim kapitalom ne bi smel trajati toliko časa, kot je pri zadnji dokapitalizaciji. Ta proces bi se moral zaključiti v čim krajšem času, kajti podaljševanje takega procesa in različne diskusije v takih razmerah lahko samo škodijo in vlivajo dodatno nezaupanje."

Od države kot največje lastnice NLB-ja pa bi se po njegovem mnenju pričakovalo večjo odgovornost kot od nekaterih drugih lastnikov. "Ampak na žalost smo videli, da ni bilo tako," je poudaril in dodal, da je treba prakso pri zadnji dokapitalizaciji jemati kot opomin oziroma dodatno spodbudo k bolj resnemu in hitremu postopku pri novi dokapitalizaciji.

Arhar pri dodatni dokapitalizaciji pogreša konsenz glede vprašanja sodelovanja zasebnega sektorja. "Prav to je pri nas problem - da je toliko različnih konceptov, da se na podlagi tega potem nič ne zgodi," zatrjuje. Prav tako pa je tudi on prepričan, da je treba k dokapitalizaciji povabiti dejavne lastnike, ki poznajo bančne posle, saj po njegovih besedah lahko samo takšni skozi nadzorni svet izvajajo nadzor tako, kot je treba.

Bruselj ranljive banke poziva k povečanju kapitala
Evropska komisija je pozvala vseh osem evropskih bank, ki so padle na stresnih testih, pa tudi tiste, ki so jih za las prestale, naj sprejmejo "vse potrebne ukrepe za okrepitev kapitalskega položaja".

Olli Rehn, evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve in komisar za notranji trg in storitve Michel Barnier sta objavo izidov stresnih testov za banke v EU pozdravila kot "še en korak v procesu popravljanja razmer v bančnem sektorju EU".

Poudarila sta, da je "večina evropskih bank zdaj bistveno močnejša in bolj odporna na šoke" in da so letošnji testi boljši kot prejšnji zato, ker so "definicija kapitala in scenariji strožji. Poleg tega je bila prvič izvedena skupna analiza za zagotovitev koherence in doslednosti izidov," sta pojasnila preglednost testov glede izpostavljenosti državnim obveznicam.

"Od bank, ki niso dosegle zastavljenega praga, in bank, ki so ga, a so testi kljub temu pokazali bistvene šibkosti, pričakujemo sprejetje vseh potrebnih ukrepov za okrepitev njihovega kapitalskega položaja," pozivata Rehn in Barnier.

Spomnila sta tudi na torkovo izjavo finančnih ministrov EU-ja, da so vzpostavljeni podporni ukrepi za krepitev kapitalske ustreznosti, v kateri so ministri potrdili, da "bodo po objavi izidov obremenitvenih testov po potrebi sledili ukrepi za dodatno okrepitev bank".

"Prednost naj bi bila dana rešitvam iz zasebnega sektorja, ob tem pa je predviden tudi trden okvir za zagotavljanje podpore s strani vlad, če se za to izkaže potreba, v skladu s pravili državnih pomoči," so še zapisali ministri.