Obe banki sta teste prestali tudi zaradi spomladanskih dokapitalizacij, saj bi po analizah pred tem na testih verjetno padli. NLB ima manj kot šest (a še vedno več kot pet, natančneje 5,3) odstotkov kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1 - CT1), ki je ključni količnik, ki ga je Evropska bančna agencija upoštevala pri izvajanju stresnih testov. NKBM se je odrezal precej bolje, saj je njegov CT1 dosegel osem odstotkov.

V teste, ki jih je izvedla Evropska bančna agencija (EBA), je bilo vključenih 90 bank, ki predstavljajo 65 odstotkov bančnega trga v EU-ju. Osem evropskih bank testa ni prestalo, 16 pa jih je uvrščenih v "oranžno" območje - test so opravile, vendar za las, saj imajo še vedno manj kot šest odstotkov kakovostnega temeljnega kapitala (med njimi je tudi NLB).
Finančni minister Franc Križanič je na novinarski konferenci ob predstavitvi rezultatov povedal, da so stresni testi pomemben vzvod za povečevanje zaupanja v finančni in bančni sistem. Po novem se bo ta instrument uporabljal vsaj enkrat na leto.
Ob tem je dodal, da bodo morali lastniki (se pravi predvsem država in KBC) NLB-ja zmanjšati tveganje in izboljšati poslovanje banke, za kar ima NLB po Križaničevem mnenju še precej rezerv. Ponovil je, da se načrtuje precejšnja dokapitalizacija NLB-ja, z dokapitalizacijo pa naj bi se njen Core Tier 1 količnik dvignil na 10 odstotkov.
Dokapitalizirali naj bi jo s pomočjo zasebnega sektorja, spremenili pa se bodo tudi lastniški deleži. Kljub temu bo NLB ostal samostojna in neodvisna institucija, zanimanja za dokapitalizacijo pa je kar nekaj, je dejal Križanič. Dodal je še, da so vsekakor pripravljeni podpreti tudi javno ponudbo delnic, kako bo izvedena, pa je še vprašanje pogajanj.

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je poudaril, da ni samo dokapitalizacija del rešitve, ampak izboljšava finančne strukture realnega sektorja, "to pa je naloga ekonomske politike in politike podjetij, da v prihodnje ne gredo več v tako neugodno visok vzvod. In, da se ne zanašajo preveč na tuje vire," je pojasnil guverner in dodal "stegni se, koliko je odeja dolga."

Matjaž Kovačič, predsednik uprave NKBM-a, je zatrdil, da so pozitivne rezultate testa pričakovali. Po njegovih besedah so zadovoljni, da so test opravili dobro in "pokazali svojo finančno trdnost in zaupanje, ki ga lahko nudimo svojim varčevalcem in investitorjem. Upamo, da bo iz tega razloga pritisk na bonitete manjši oziroma da bo pridobivanje virov v tujini lažje."

Predsednik uprave NLB-ja Božo Jašovič, pa je, čeprav je banka prestala teste, izrazil zaskrbljenost nad tem, da je rezultat tak, da uvršča NLB v spodnji del tabele oziroma razvrstitve, "kar pomeni, da bomo zato, da bomo zagotovili dolgoročno stabilnost banke, kapitalsko okrepiti, zato potekajo pogovori z lastniki, da bi banki zagotovili dodatni kapital in jo kapitalsko okrepili," pove Jašovič.

Po najslabšem scenariju bi NLB prihodnje leto komaj presegel mejo petih odstotkov
V NLB-ju so pojasnili, da naj bi količnik Core Tier 1 za NLB po uporabi predpostavk po osnovnem scenariju na konsolidirani podlagi letos znašal 6,3 odstotka, leta 2012 pa 6,7 odstotka. Po najslabšem scenariju bi količnik Core Tier 1 v letu 2011 znašal 5,5 odstotka in prihodnje leto 5,3 odstotka.

Ob tem je iz poročila EBA-ja razvidno, da je delež kakovostnega temeljnega kapitala banke konec leta 2010, pred 250-milijonsko dokapitalizacijo, znašal 5,2 odstotka, torej le 0,1 odstotne točke manj kot zdaj.

V največji slovenski banki še pravijo, da so rezultati stresnega testa za banke, ki so imele ob koncu leta 2010 visok nivo oblikovanih slabitev in rezervacij za kreditna tveganja zaradi poenostavitev, ki so posledica prilagajanja metodologije, "manj ugodni in jih postavljajo v bistveno slabši položaj kot tiste, ki so jih naredile manj".

"To je za banko dejansko pozitivno"
"Ker visok nivo oblikovanih slabitev in rezervacij NLB predstavlja močan amortizer za prihodnja negativna dogajanja, je to za banko dejansko pozitivno," so prepričani v NLB-ju, kjer še dodajajo, da rezultati obremenitvenega testiranja ne predstavljajo napovedi pričakovanih rezultatov, saj so to hipotetični scenariji z vključenimi ekstremnimi predpostavkami, ki se kot take najverjetneje ne bodo uresničile.

Kot je znano, z drugo največjo lastnico NLB-ja, belgijsko bančno skupino KBC, ravno zdaj potekajo pogovori, kako slovensko banko dokapitalizirati s četrt milijarde evrov. Neuradno pa naj bi želela kar 400 milijonov evrov prispevati Evropska banka za obnovo in razvoj, tretji največji lastnik NLB-ja. EBRD bi se v lastniškem deležu tako izenačil s KBC-jem.

Meje letos višje
Banke morajo na testih razpolagati z vsaj petimi odstotki najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1), testi pa so jasno razkrili tudi izpostavljenost državnim obveznicam in slabim posojilom. Core Tier 1 je bolj restriktiven od količnika temeljnega kapitala (Tier 1), ki so ga upoštevali pri lanskih testih.

Lanskih testov ni prestalo sedem bank, strokovna javnost pa je menila, da naj bi bile meje postavljene prenizko. Stresne teste je opravilo tudi več bank, ki so pozneje kljub temu zašle v resne težave.

Obe slovenski banki bremenijo slaba posojila
V lanskih testih je sodeloval le NLB in ga za las prestal, nato je v začetku letošnjega leta sledila prva dokapitalizacija banke. Do konca leta bo sledila še ena.

Letos v testih sodeluje tudi NKBM, obe slovenski banki pa bremenijo predvsem slaba posojila, še posebej v povezavi z gradbeništvom.